Predstavniki Zasavske ljudske univerze, Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje in Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje so v sklopu projekta digi.komp novembra v Bergnu na Norveškem pri svojem projektnem partnerju PIKSEL spoznavali norveške dobre prakse poučevanja na področju digitalnih kompetenc.
Študijski obisk je bil namenjen izmenjavi izkušenj in dobrih praks med slovenskimi in norveškimi partnerji v projektu ter tudi izmenjavi dobrih praks z drugimi organizacijami, ki delujejo v Bergnu.
Obiskali smo SLATE – center za znanost učenja in tehnologije Univerze v Bergnu. Raziskovalka Cecilie Hansen in direktorica Barbare Wasson sta predstavili pospeševanje digitalnih inovacij v šoli in in digitalni tečaj. Ogledali smo si javno knjižnico v Bergnu in se spoznali z njihovimi programi in načinom delovanja. Knjižnice ima veliko izobraževalno vlogo, še posebej pri izobraževanju otrok v tehničnih vedah – od programiranja do risanja z roboti. Na voljo imajo tudi snemalni studio in dve “maker space” delavnici z različnimi orodji, od ročnih orodij do 3D tiskalnikov.
Nadaljevali smo v VilVite znanstvenem centru, kjer se zabavajo otroci in izobražujejo učitelji. Poleg bolj klasičnih eksponatov, kjer si lahko otroci v praksi ogledajo, kako delujejo naravni pojavi, nudijo tudi tečaje robotike, programiranje … in tone lego kock.
Norveški projektni partner Piksel Produksjoner je v času našega študijskega obiska organiziral že dvajseti PIKSEL festival z letošnjim naslovom PIKSELXX AI AI AI. Prikazali so svojo delovno filozofijo in drugačne pristope k izvajanju delavnic za mlade. Velik poudarek namenjajo prav dejstvu, da delavnice (elektronike in odprte kode) vodijo umetniki in ne tradicionalni učitelji. S tem se poudarja praksa v uporabi znanja.
Na festivalu so bili poleg umetniško-tehnoloških inštalacij tudi seminarji in delavnice. Če so bili seminarji predvsem namenjeni izmenjavi znanja med umetniki, so bile delavnice povsem namenjene deljenju tehničnega znanja obiskovalcem. Prek tega smo tudi dobili nekaj idej, ki jih lahko uporabimo v svojem nadaljnjem delu.
Na splošno ocenjujemo, da je pred Slovenijo še veliko izzivov na področju digitalne pismenosti. Norveški pristopi k dvigovanju digitalnih kompetenc, v katerih v šolah sodelujejo lastniki šol, vodstva šol in učitelji, ter splošni načrtovani strategiji, pri katerih sodelujejo raziskovalci in industrija, so nam lahko vzor za naše pristope. Novo znanje, ki smo ga pridobili na študijskem obisku, bomo poskušali prenesti tudi v naše delavnice in programe.
Matej Uduč
Foto: ZLU
