Na Zasavski ljudski univerzi v letošnjem letu potekajo različni študijski krožki, katerih osrednja tema je trajnost. Udeleženci skozi praktične dejavnosti, predavanja in ustvarjalno sodelovanje odkrivajo nove načine, kako trajnost vključiti v vsakdanje življenje – od skrbi za naravo in biotsko raznovrstnost, do kulinarike in umetnosti.
Znanje v srcu
V uvodu želimo izpostaviti Ano Kovač, udeleženko študijskega krožka V naravo z zeleno glavo, ki je pripravila iskren zapis o vključenosti v študijske krožke: »Šele zdaj razumem, da tisto pravo znanje ni le v glavi – enostavno mora se zasidrati v srce, zlesti pod kožo in postati del našega pogleda na svet. Šele takrat lahko vse to znanje prepričljivo prenesemo tudi na sorodnike, prijatelje, sosede in sovrtnarje, nenazadnje pa tudi otroke. Četudi to pomeni samo, da jih vsakič prijazno opomnimo, da redna košnja trave ni nuja, ampak pogosto le estetska skrb; da si lahko prihranimo grabljenje listja, ker to zares ne pomeni zanemarjenega sadovnjaka; da jim podarimo seme cvetočih rastlin in da z njimi podelimo misel ali dve o žužkih in čebelah ter jih spodbujamo k opazovanju.«
Na Zasavski ljudski univerzi smo v letošnjem letu izpeljali tri študijske krožke z naslovi Hrana kot most do trajnostne prihodnosti, V naravo z zeleno glavo in Ustvarjam, torej sem. Vsem je bila skupna tematika trajnosti, vendar na različnih področjih – kulinarike, umetnosti in skrbi za naravo.
Svet žuželk
Od junija dalje se je pod vodstvom energične in strokovne Daše Jež izvajal študijski krožek V naravo z zeleno glavo, ki se je osredotočal na trajnostno samooskrbo in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Glavni poudarek krožka je bil na ozaveščanju o pomembnosti divjih opraševalcev za ekosisteme in za ohranjanje našega okolja. Udeleženci so skozi različne delavnice, predavanja in terenske aktivnosti spoznavali bogat svet žuželk, prepoznavali invazivne vrste ter se učili o vlogi posameznega opraševalca v naravi. Čeprav so se poglabljali v manj znane živalske vrste, so se zavedali širše slike o biotski raznovrstnosti, ki jo je treba ohranjati za zdrav planet.
Za zaključek projekta so udeleženke za širšo javnost pripravile razstavo fotografij živih bitij, ki so jih posnele med raziskovanjem in učenjem. Ob razstavi so za prisotne pripravile tudi kratko predavanje o pomenu divjih opraševalcev in za piko na i pripravile še izmenjevalnico semen.
Mini zeliščni vrtiček
V študijski krožek Hrana kot most do trajnostne prihodnosti so bili vključeni uporabniki Varstveno delovnega centra Zasavje, ki so skupaj z Mojco in Špelo skozi kulinarična druženja dokazovali, da se skrb za okolje lahko začne tudi v kuhinji. Srečanja so potekala po zanimivem in sodelovalnem modelu – na srečanjih so skupaj načrtovali, kaj bodo kuhali naslednjič, kar je okrepilo občutek skupne odgovornosti in ustvarjalnosti. Pri vsaki jedi so se trudili, da upoštevajo načela trajnostne prehrane: zmanjševanje odpadkov, lokalni izvor sestavin, minimalna poraba energije in spoštovanje do hrane. Pri izvedbi je pomembno vlogo odigrala tudi Špela, ki je s svojo energijo, z ustvarjalnostjo in ljubeznijo do kuhanja skupini dodala poseben pečat. Njene ustvarjalne ideje pri pripravi in postavitvi jedi so nas večkrat presenetile in navdihnile.
Posebno pozornost so namenili tudi zeliščem – ne le v lončkih, ampak tudi v jedeh. Skupaj so zasadili različna zelišča v cvetlične lonce, ki zdaj krasijo kuhinjo na ZLU in so na voljo vsem uporabnikom Zasavske ljudske univerze. Ta mini zeliščni vrtiček ni le okras, temveč vsakodnevni opomnik na to, kako preprosto je lahko trajnostno ravnanje.
Ustvarjalnost in trajnost
Pod okriljem študijskega krožka Ustvarjam, torej sem pa se je odvijala edinstvena zgodba ustvarjalnosti, trajnosti in povezanosti z naravo. Pod mentorstvom umetnika Matica Kosa so udeleženke krožka raziskovale preplet umetnosti in odgovornega ravnanja z okoljem. Ustvarjanje je potekalo z naravnimi in recikliranimi materiali – med drugim so slikale s temperami na kose lesa, lubje in druge že uporabljene materiale, ki so tako dobili novo življenje. S tem so udeleženke ne le ustvarjale umetniška dela, temveč hkrati razvijale zavest o pomenu trajnosti in spoštljivega odnosa do narave. Poleg praktičnega dela, kjer so se spoznavale z različnimi likovnimi tehnikami, načini risanja in izražanja, so pridobile tudi trdno teoretično osnovo.
Študijski krožek se je zaključil z razstavo del, nastalih v okviru srečanj, kjer so obiskovalci lahko začutili moč ustvarjalnosti, ki črpa iz narave in odgovornosti do nje. Razstava bo ponovno na ogled v galeriji Delavskega doma Trbovlje od 9. oktobra od 18. ure naprej. Vabljeni vsi, ki vas zanima umetnost, trajnost in zgodbe, ki nastajajo iz srca in naravnih materialov.
Urejeni kaos v naravi
Za konec pa bi se ponovno oprli na misel udeleženke Ane Kovač, in sicer kako nanjo vpliva vključitev v študijski krožek – v povezavi s tematiko skrbi za naravo: »Mislite, da se ne da, jaz pa vam priznam, da je bil Dašin vpliv name tak: če sem prej s copati lovila pajke, jih zdaj pozdravljam gor v kot in še muhe ter nadležne ose prepričujem, da gredo bolj levo ali desno, da se uspešno rešijo skozi stanovanjsko okno, namesto da bi vihtela s servetom. Letos sem nekaj vrta namenila rožam, ne zaradi estetskih želja, temveč zaradi občutka dolžnosti do opraševalcev. In čeprav me danes mika, da populim že skoraj zarjavele kozmeje z vrta, vztrajam v nekoliko divjem videzu, saj vem, da se bosta naredila še popek ali dva.
Zaključna misel pa naj bo ta: »Kakor globalizacija briše raznolikost mest in so si vsa čedalje bolj podobna ter izgubljajo avtentičnost, tako nehote mislimo, da mora biti enaka in sterilna tudi narava okoli nas. Vendar v naravi biva urejeni kaos, vedno je. Zato zaplešimo z njim.«
Laura Kmetič Jurečič
Foto: ZLU
