Steklarna Hrastnik ni direktno vpeta v gospodarske tokove z državami Ruske federacije, Ukrajine in Belorusije, vendar pa tako kot preostala podjetja v Evropi tudi ona občuti posledice oteženih logističnih tokov ter rasti cen surovin in predvsem energentov.
Steklarstvo je namreč energetsko intenziven sektor, saj se pri taljenju stekla uporabljata v večjih količinah tako zemeljski plin kot električna energija. »Učinek dviga cen predvsem glavnih energentov v letu 2022, v našem podjetju rezultira samo za del nezakupljenih
»Zaloge gotovih izdelkov smo znižali za več kot smo načrtovali, in sicer za kar – 2,6 milijona evrov. Uspešnost proizvodnje je bila 79,2%. V prvem polletju smo dosegli EBITDA maržo v višini 31,9% (za 13% višja od planirane), 22,7% donosnost prodaje (za 20% višja od planirane) in dodano vrednost na zaposlenega v višini 86 tisoč evrov (za 11% višja od načrtovane),« je razkrila poslovne podatke Šurina.
V Steklarni Hrastnik izjemno veliko pozornosti namenjajo razvoju vseh situacij, ki bi utegnile vplivati na delovanje podjetja, ter reagirati s hitrimi reakcijami z vnaprej pripravljenimi scenariji. Kljub globalno negotovim razmeram, povezanih predvsem z razmerami na trgu energentov, so trenutne napovedi za Steklarno do konca leta dobre in kažejo, da bodo ob doseganju napovedanih obsegov proizvodnje in prodaje ter obvladovanju stroškov presegli načrtovani izid pred davki.
Savus
Foto: Steklarna Hrastnik