Nocoj objavljamo pesem Soke Štikavac, ki nam je v spremnem dopisu skromna napisala: »Pozdravljeni, včasih objavite utrinke poezije iz naših logov, pa vam spet pošiljam moje amaterske verze v priponki s hvaležnim upanjem, da bo še kdo to bral. Hvala za prejšnje objave in lep pozdrav.« Mi smo pesem prebrali in vam jo ponujamo v branje.
Srečolov
V trgovskem centru si jo zagotovo
še bogati nikdar ne boste kupili.
Obtičala bo in venela pod prašino.
V dar jo vendar ne boste nikoli dobili,
kakor rosa splahni, posebej tista
v razkošnih igralnicah priigrana,
z imetjem pridobljenim obledi
kot srajca stokrat oprana.
In če jo drugim kradeš, te zasovraži,
izpuhti pod težkim bremenom kesa.
Poišči jo z jutrom v kapljicah rose
in kapljico vsako z bližnjimi podeli.
Pojdi na mesta med ljudi vesele
in njih sreči se tudi sam veseli.
Nosijo jo dišeči pomladni vetrovi,
metulji na krilih in pridne čebele.
Zaiskri se nagajivo v reki in slapu,
na pisanih travnikih se ju tudi nabere,
otroški smeh jo zastonj deli kupe cele,
vsaka ljubezen iskrena je zelo nežno podari,
iz objemov prijateljev v srcu hrani.
Jaz si srečo povsod in vedno nabiram,
gredoč jo vselej naprej podajam
in dokler še druge lahko osrečujem,
tudi z vašo srečo se sama naslajam.
Izdam vam še eno ljubo skrivnost;
srečo si od nekdaj sama pridelujem,
z vašo pomočjo in prešerno lahkoto
na pašniku veselja in vrtu življenja negujem.
Soka Štikavac
Foto: arhiv Savus
