Nocoj pa spet malo poezije. Pesem nam je poslal zagorski pesnik Vlado Garantini in v spremnem besedilu zapisal: »Spoštovani Savus, še vedno kaj napišem, kadar mi srce tako ukaže. Če ni pretiranega navala drugih pesnikov, pa to poskušajte spraviti skozi. Pa srečno, Savus.«
Srce
Raste počasi,
najprej v višino, vertikalno,
potem oblikuje kupole,
mehča gotske dimenzije
z mediteransko romaniko.
Dolga desetletja utrjuje
izbrano statiko,
betonira vkopane temelje,
pred viharji brani vertikale,
odganja razdiralne termite,
budno stražari, da v katedralo
vstopa samo izbrana dobrota,
povsod zbira dragocenosti
in z njimi krasi notranjost,
da nikoli ne kloni
pred zajedavsko požrešnostjo časa.
Kadar ga muči vrtoglavica,
prepeva sebi in drugim psalme
in si tako podaljšuje rok trajanja.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
