Andrej Hostnik
Sonet 4
Poetska družba se ob torkih zbere,
na rimarske zakone se privaja,
navdih si gliha, rime se privaja,
da vsaka pesem lepše se prebere.
Se nova zgodba v novih rimah zbere,
da bralcu vso opojnost črk podaja,
ga v nedrih svojih ljubi in zavaja,
da črkosled ves dan ljubeče bere.
V času branja ura nima mere,
se meri le lepota tega kraja,
kjer črka se v besedi novi zbere.
Če pisanja te muza ne navdaja,
najprej pomisli na prav vse primere,
ko te navdih z besedami opaja.
Foto: Vukašin Šobot / Chopova / Razstava Fotke povezujejo
Andrej Hostnik živi v Šmartnem pri Litiji. Prozo in poezijo piše že od mladih let. Je član društva LILA Litija, kjer imajo tudi literarno sekcijo. Lani je pričel sodelovati na raznih literarnih razpisih, kjer je kar uspešen. Prioriteta so kronološki opisi ljudi in oseb, ki so se ga v življenju na nek način dotaknili. Na drugem mestu je poezija, ki išče temelj bolj na socialni ravni, je tudi uporniška, predvsem pa sporočilna. Napiše tudi kakšno šaljivo … Na tretjem mestu pa so pravljice, nekaj jih je bilo že objavljenih v slovenskem prostoru. Od novega leta je upokojenec. Ukvarja se tudi s slikanjem, kiparjenjem in umetniško fotografijo.
