Vsi ki smo šolanje zaključili pred leti, se največkrat spomnimo tistih malih neprijetnosti, vragolij in dogodkov, ki jih ni mogoče izbrisati. Takrat je bilo učenje in pridobivanje novih znanj vezano na šolo, učitelje, ki so poučevali pod taktirko ravnatelja, nad njim pa so imeli budno oko inšpektorji, ki so preverjali pravilnost njihovega dela. Šolanje je največkrat potekalo po ustaljenem redu, ki mu je dirigiral učni načrt.
Šolanje včasih
Veliko snovi smo morali učenci znati na pamet. Takrat smo vedeli le za šolske naloge, včasih tudi za preizkuse znanja. Snov smo utrjevali, praktično nismo imeli veliko pripomočkov za pomoč pri učenju, uporabljali smo šolske učbenike, ki so bili najprej razlaga posamezne snovi, napisan primer ali več, na koncu poglavja so bila vprašanja, vaje, ki jih je bilo potrebno rešiti. Nekaj smo jih rešili v šoli, druge za domačo nalogo. Pa raje poglejmo, kako se je šolstvo spreminjalo.
Prijaznejša šola
Šola je postajala prijaznejša, učitelji so skušali snov čimbolj približati učencem, pomagali so si tudi s priročniki, da bi bolje razložili snov, učence so vodili na različne ekskurzije, vsak mesec je kakšen dan dejavnosti (športni, kulturni ali tehniški dan), bila so testiranja poznavanja snovi in telesnih zmogljivosti.
Učenci pred učitelji
S prihodom prvih računalnikov so nekateri učenci nekako na tem področju prehitevali učitelje. Računalniki so postali magnet. Nekateri učenci so jih uporabljali za igrice, drugi so že kmalu začeli pripravljati računalniške programe. Računalnikom je sledil pametni telefon, ki je večkrat pozvonil lastniku, s tem motil pouk, pripomogel k jezi učiteljev.
Z internetom se je razmahnilo obdobje, ko so lahko učenci iskale podatke, se tako učili marsikateri šolski predmet. Danes učenci in dijaki, pa tudi študentje, prisegajo na strička Googla, ki vse ve. Pa je res tako?
Obdobje korone
Če temu dodamo še obdobje pandemije s Korona virusom, dobimo same novitete. V času karantene je pecej podjetij zaprtih, svoja vrata so zaprle šole, fakultete. Da ne bi zamudili preveč, sedijo šolajoči za računalniki, tablicami, mobilnimi telefoni, ki so vsi povezani z internetom, lahko komunicirajo, v spletnih učilnicah dobijo nekaj razlage svojih učiteljev in profesorjev. To je nekako podobno sistemu nekdanjih večernih šol, študija ob delu, kjer je moral konzultacijam vsakdo dodati še nekaj svoje energije, utrjevati snov, če mu ni bilo kaj jasno, pa naslednjič vprašati predavatelja. Nekateri učenci in dijaki trdijo, da ima lahko tudi učenje na daljavo kakšno prednost pred tistimi, ki jih imajo šolske klopi. Učitelji ugotavljajo, da jih nekateri učenci, ki si v klopi ne upajo dvigniti roke, zdaj pogumno kontaktirajo in prosijo za dodatne informacije ali razlago. Temu primerno se povišujejo njihove ocene.
Čeprav se pa po drugi strani najdejo taki junaki, ki iščejo različne izhode v sili. Pri tem jih podpirajo starši, s tem da nabavijo še dodaten ekran, kamor učenci dobivajo odgovore na postavljena vprašanja pri spraševanju ali nalogah iz ozadja, da lahko gladko odgovarjajo. Nihče od teh se ne zaveda in ne pomisli, da se bo izkazala bridka resnica, ko bodo sedli spet v šolske klopi, znanja pa ne bo mogoče potrditi, saj ne bo »pomoči«.
Izobraževanje na domu
Zakonodaja že od leta 1996 omogoča tudi izobraževanje na domu, kar ni isto kot izobraževanje na daljavo, ki poteka v sedanjem času razglašene epidemije in zaprtih slovenskih šol. Starši morajo šolo o želji po šolanju otrok na domu obvestiti do pričetka pouka v novem šolskem letu. Poleg podatkov otrok morajo navesti tudi osebo, ki bo otroka poučevala na domu. Zakonodaja tudi predpisuje, kako je tak otrok ob koncu šolskega leta ocenjen.
Prvi štirje učenci so izkoristili to možnost leta 2004, 687 osnovnošolcev se je šolalo na domu v jeseni 2020.
Ocenjevanje
Ocenjevanje znanja v vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobjih je iz slovenščine ali v dvojezičnih šolah iz slovenščine ali madžarščine ali italijanščine in matematike. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju je dodan prvi tuj jezik. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se že omenjenim predmetom pridruži preverjanje znanja s področja zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
Starši imajo po šolski zakonodaji večjo izbiro kje in kako se bo njihov otrok šolal. V razmerah pandemije covida 19 se morajo po Odloku Vlade RS izobraževati na daljavo, ker so šole zaprte.
Zasavski učitelji
Ob tem lahko omenimo, da so naši, zasavski, učitelji po strokovnosti znani v širšem prostoru, predvsem tisti, ki so izstopili iz povprečja. Trudijo se, da bi otroci radi prihajali v šolo, zato jim pomagajo na različne načine. V Zasavju se spodbuja ustvarjanje že v vrtcih, kjer dobijo otroci solidno podlago za naprej. Škoda le, da se več ne promovirajo in ne opozorijo nase. Tudi osnovnošolski učitelji niso od muh, saj se poslužujejo vseh možnosti, ki jih nudita okolje in tehnika. Enako velja tudi za srednje šole, saj dijaki tudi na tekmovanjih izven države dosegajo zavidljive rezultate. Tudi rezultati ob zaključku srednješolskih programov na maturi in zaključnih izpitih so vse boljši, saj nekateri dijaki dosegajo vse možne točke.
Ob vsem tem napredku se zavedamo, da se nekateri težko sprijaznijo z novimi dejstvi, saj se je vsem, učencem, dijakom in študentom treba učiti, izvzeti niso niti njihovi učitelji in profesorji. Tudi tokrat ima glavno vlogo pripravljenost vseh, ki so vpeti v učenje.
Učenje
Učni načrt je podlaga odločitvam, s katerimi metodami dela, didaktičnimi pripomočki in vsebinami bodo učenci dosegli standarde znanja. Med učbeniki, ki jih potrdi predmetna skupina na ZRSŠ, učitelji lahko izberejo med potrjenimi katere bodo uporabljali pri pouku. Če učitelj, profesor podajanje snovi začini še z zanimivostmi, potem si jo je lažje zapomniti. Tako lahko vzbudi zanimanje za snov, za razmišljanje, reševanje problemov, razvijanje domišljije. Delo in usvajanje znanja je precej lažje v skupini, zato je šola pomembna tudi s sociološkega vidika.
Široko znanje
Vsaka roka ima po pet različnih prstov. Vsak človek naj bi imel unikatno pisavo. To velja tudi za naše glave in tisto kar je njih. Prav to nas dela unikatne, zanimive. Vsi se ne zanimamo za vse, saj bi bil svet dolgočasen. Upajmo, da se bodo našli raziskovalci, ki bodo ugotovili, kaj bi moral biti kriterij pri učenju v šoli in doma, da bi vzbudili radovednost, da bi učitelji dobili goro vprašanj, ki njihove učence zanimajo in kako na prijeten način to vključiti v vsakdanji učni proces, da bi z igro prišli do novih spoznanj, da bi za nepravilne odgovore ne bili zasmehovani, ampak bi jih spodbujali še naprej k razmišljanju do ciljnega odgovora.
Nekaj prostosti rabijo vsi, predvsem pozorno bi morali slediti rezultatom, znanju, ki ga vsi rabimo vse več. Učenje ni več omejeno le na čas šolanja, nadaljuje se tudi v času dela. Danes je potrebno za dobro delo vse več različnih znanj, ki se pridobivajo vse življenje. Danes ne vemo kaj vse bo potrebno v naslednjih letih, zato je potrebno pustiti otrokom, da razmišljajo in o tem govorijo, poskušajo, včasih uspejo, drugič ne. Neuspehe ne smemo grajati, potrebno je vsakogar spodbujati, da analizira slab rezultat, da drugič ne bo ponovil enake napake.
Učitelj – učenec
Idealno bi bilo, da bi vsakemu otroku našli način šolanja, ki bi mu predstavljal hobi, kasneje tudi delo, ki ga bo opravljal z veseljem. Preden sodimo in presodimo kam usmerjati otroka, dobro premislimo odločitev. Zgledi staršev, učiteljev in okolice bodo naučili vsakega med njimi več kot si priznamo. Zdaj je priložnost, da poiščemo prave, uspešne kombinacije.
Naj si sposodim misel učiteljice Nine Jelen, ki trdi: »Če učitelj posluša otroke, tudi otroci poslušajo učitelja. In če jih učitelj posluša, ve, da otroci potrebujejo veliko gibanja, navdušujoče motivacije, igre, učenje z raziskovanjem …«
Štirje Z-ji
Večkrat sem že komu omenila, da je najboljša naložba v štiri Z. Prvi je zdravje, ki ga v trenutni situaciji še kako potrebujemo. Želimo si normalno živeti, a nam bolezen preprečuje, imamo vse več omejitev, tudi take, ki vplivajo na naše slabo počutje.
Drugi je znanje. Brez znanja težko shajamo, saj zato težje delamo, težje živimo.
Tretji je zid, ki nas varuje pred mrazom, vročino, dežjem, snegom …
Četrti je zemlja. Če imamo zemljo, lahko sami pridelamo hrano in vemo kako je pridelana, da nismo uporabljali pesticidov, da je zdrava. Ob tem ne govorimo, da se ne splača. Ni vse v trenutnem finančnem rezultatu, obrestuje se kasneje, ko ostanemo bolj zdravi.
Različno do znanja
Enega pravega in zveličavnega načina, kako priti do znanja, ni. Vsak ima svoj način, zato ni mogoče postaviti fiksnih pravil, kako poučevati. Vsako okolje ima svoje zakonitosti, je unikatno. Ob dobro postavljenih temeljih je mogoče graditi naprej, po različnih poteh. In prav takšni temelji bodo podlaga za širše obzorje posameznikov in skupin, ki bodo življenje naredili prijetno, manj stresno.
Življenje je pravzaprav en sam kompromis. Običajno se je treba odločati med dvema možnostma. Včasih je potrebno narediti napako, da spremenimo način razmišljanja. Zavedati se moramo, da bolj kot bomo uspešni pri uresničevanju ciljev, bolj bomo zadovoljni, lažje bomo delali in ustvarjali. Včasih je potrebno počakati, da lahko dosežemo zastavljene cilje. Še vedno velja pregovor: Čič ne da nič.
Irena Vozelj
Foto: arhiv Savus
