V Sloveniji smo pred ključnim trenutkom. Pred nami so razmere, ki bodo pomembno posegle v razvoj dogodkov širjenja in obvladovanja koronavirusa. V času epidemije poglobljeno spremljam razvoj dogodkov ter analiziram razvoj dogodkov ter trende povečevanja obolelih za COVID-19. Svoje izsledke sem delil s prijatelji na Fb in v osebnih kontaktih. Pri tem sem z vseh strani prejemal številne dodatne informacije (podatke, datoteke, linke, strokovno gradivo). Prav tako so mi mnogi inženirji, podjetniki, farmacevti, zdravniki, ekonomisti) predlagali, da izsledke in ugotovitve delim s slovensko javnostjo.
V Sloveniji smo zelo zadržani glede dajanja napovedi o napredovanju in obsegu rasti obolelih za koronavirusom. Objavljeni sta bili dve simulaciji oz. napovedi. V eni je g. Matjaž Leskovar iz IJS poglobljeno ugotavljal gibanja posameznih parametrov te epidemije. Drugo napoved, ki pa je po mojem mnenju poenostavljena, pa je podal dr. Andrej Trampuž. Materijo tudi sam poglobljeno spremljam in čutim dolžnost, da s svojimi poglobljenimi izsledki in ugotovitvami seznanim ne le prijatelje, temveč tudi širšo javnost. To še posebej zato, ker menim, da lahko moje ugotovitve prispevajo k informiranosti ljudi v danem trenutku krize, ki nas je zajela.
V uvodu želim poudariti, da je napovedovanje trendov določenih dogodkov, odzivov v raziskavah ter sklepanj v primeru omejenih podatkov izjemno nevšečno. Soočamo se namreč z omejenim številom podatkov, z omejenimi časovnimi vrstami teh podatkov in v novih izzivih tudi s pomanjkanjem primerjalnih vzorcev. Vendar sem mnenja, da je pomembno kljub temu narediti vse, da v danih razmerah raziskujemo in iščemo odgovore na vprašanja.
Ugotavljam, da znamo proučevati informacije, ki jih pridobivamo v tem času iz različnih virov, znamo slediti podatkom, znamo osnovne statistične in matematične operacije, analiziramo, kako številni dogodki vplivajo na trende in razmere, skratka znamo si odgovoriti tudi na nekatera vprašanja. V tem trenutku vidim, da so naša vprašanja usmerjena, zlasti: Kakšna bo rast števila obolelih? Kdaj lahko pričakujemo maksimum obolelih, ali bo zdravstveni sistem vzdržen?
Na ta vprašanja lahko odgovorimo s tem, da postavimo ključne robne pogoje, opravimo analize ter izdelamo izračune in prognoze.
Menim, da imamo dva ključna omejitvena pogoja: prvi je »ostanimo doma«, ki ga ljudje v veliki meri spoštujejo. Drugi pa je zagotavljanje zadostnega števila zaščitnih sredstev, kar nam ne gre najbolj od rok. V kolikor bomo državljani spoštovali ukrepe in bomo disciplinirani, tedaj bodo trendi, ki jih napovedujem, vzdržali. Prav tako pa velja, da bodo trendi ohranjeni, če bo zdravstveno in drugo osebje imelo zadosti zaščitnih sredstev.
Najprej sem analiziral globalno stanje, kje smo v Sloveniji glede na druge države – globalni pogled Graf a: Rast obolelih VID-19 primerjalno
Pri tem so vse države postavljene na isto izhodišče (na časovni trak), čeprav se je epidemija začela v različnih obdobjih (npr. v Italiji 22. 2., V Španiji 12. 2., v Nemčiji 24. 2., Avstriji 29. 2. in Sloveniji 4. 3. (oz 1. primer 1. 3.). Ob tem še podatek, da je prve resne uradno evidentirane okužbe Kitajska prepoznala 22. 1. 2020, zaključila pa 19. marca, ko ni prepoznane nobene okužene osebe na novo znotraj Kitajske. To pomeni trajanje 58 dni. Kot bomo videli kasneje, pa je maksimum obolelih Kitajska dosegla 37. dan oz. 27. 2. 2020.
Iz grafa je razvidno, da Slovenija ne sledi rastočim trendom drugih držav in je krivulja bolj umirjena.
Nadaljnji korak je ugotovitev trendov dnevnega prirasta obolelih. Gre za ključni parameter napovedi. Potrebno je bilo izdelati izračune dnevnih prirastov za Slovenijo. Graf B (dnevni prirast obolelih v Sloveniji).
Ker nimamo izkušenj z razvojem dogodkov in s temi trendi, sem izdelal še analize dnevnih prirastov obolelih za Kitajsko Graf 2 (primerjava trendov dnevnega porasta SLO – CHN).
Prav tako sem proučeval trende za Italijo, Španijo, Nemčijo in Avstrijo ter umestil v te analize tudi Slovenijo (Graf 3 dnevni prirast v EU in SLO).
Na podlagi ugotovljenih koeficientov, ki si sledijo v časovnem zaporedju, je bilo potrebno postaviti trendna gibanja v prihodnje. Iz javno dostopnih podatkov sem izračunal časovno vrsto dnevnih prirastov v preteklosti, kjer sem obdobje spremljanja obolelih obravnaval v štirih kvartalih, katerih izračuni dajejo povprečne petdnevne rezultate: za I. kvartal vrednost 1,4, za II. kvartal 1,49, za III. kvartal 1,093 in IV. kvartal 1,092. Že iz teh podatkov je razvidno, da je trend dnevnega porasta padajoč. S pomočjo trendiranja in konservativne obravnave sem ugotovil bodoče trende razvoja (porasta) števila obolelih v Sloveniji.
Koeficienti se dnevno spreminjajo in izkazujejo upadanje. Ko bodo koeficienti dnevnega porasta dosegli vrednost 1, bomo dosegli tudi točko preloma. Zato prikazovanje tabel z dnevnimi porasti, ki so konstanta, ni ustrezno.
Kot je razvidno, znamo izračunati koeficiente dnevne rasti, znamo predvideti trende na podatkovnih parametrih. Težje pa je določiti točko preloma oz. maksimiranje števila obolelih. Nekaj napovedi je izdelal g. Matjaž Leskovar z IJS, pri čemer ugotavlja, da bomo točko preloma dosegli do 3. 4. Čeprav so njegovi izračuni in vseh ostalih, ki se ukvarjamo z analitiko razvoja dogodkov, premišljeni, pa nimamo dovolj parametrov za določitev preloma. Uporabljajo se različni izračuni, ki ob najmanjši spremembi pokažejo velika odstopanja. Zato sem uporabil pri določitvi te točke primerljivi model s Kitajsko. Kitajska ima namreč precej podatkov o gibanju obolelosti in z njimi povezanih ukrepov. Iz primerjav s Kitajsko, ki ima podobna gibanja kot Slovenija, vendar z bistveno višjim populacijskim deležem, lahko razberemo doseganje maksimuma. Pri tem ugotavljam tudi to, da imamo s Kitajci skupno to, da gre za minimalen razkorak časa uvedbe ukrepov ter doslednost izvajanja ukrepov »ostanimo doma«.
Pri določanju točke preloma je bilo potrebno najprej ugotoviti datum, ki je pomenil resnejši porast obolelih. Za Kitajsko je to 20. januar, za Slovenijo pa 5 marec. Iz njihovih uradnih sporočil izhaja, da so že 3 dni kasneje (23. 1. 2020) uvedli ukrepe v Wuhanu in 24. 1. v ostalih 15 rajonih. Izolacija je začela torej veljati 4. dan. V Sloveniji smo uvedli ukrepe (zaprtje šol, univerz, javnega prometa itd.) 15. marca, kar pomeni 11. dan spremljanja obsega obolelih. Glede na navedeno ugotavljam, da je potrebno uskladiti čas začetka izvajanja ukrepov v Kitajski in Slovenji. Dejstvo je, da se je dnevni prirast obolelih na Kitajskem gibal s podobnim trendom kot pri nas (upoštevano bistveno večje število populacije). To pomeni, da smo v Sloveniji glede na potek okužb uvedli ukrepe 7 dni kasneje kot Kitajska. Določitev tega zamika nam pove korelacijo med točko preloma na Kitajskem in Sloveniji, kjer povzemam, da bi bila le ta dosežena v prvih štirih dneh aprila. Vendar moramo izvesti še korekcijo zaradi postopnega spoštovanja ukrepov v Sloveniji. Dejstvo je namreč, da se v prvih štirih dneh ukrepi niso izvajali dovolj dobro. Prav tako pa je bilo evidentno pomanjkanje zaščitnih sredstev. Iz grafa Primerjalni graf točke preloma je razviden zamik uveljavljanja ukrepov ter pričakovano obdobje do maksimuma obolelih.
V kolikor bodo robni pogoji ostali v okvirjih, tedaj bi lahko napovedali, da se bo dnevni prirast obolelih zniževal ter dosegel točko maksimiranja 10. 4. To sovpada tudi s trajanjem časa, v katerem so dosegli maksimum Kitajci. Kot že navedeno je čas od začetka resnejšega porasta obolelih in točke preloma 37 dni. Prav tako se v ta datumski okvir uvrščajo tudi izračuni dnevnega porasta obolelih.
In kaj nam to pomeni? Z upoštevanjem indeksov dnevnega prirasta v prihodnjih 14 dneh bomo imeli na dan 10. 4. uradno evidentiranih 1166 obolelih. Na podlagi podatkov iz tujih virov predstavlja število dejansko okuženih 5 – 10-kratnik uradno evidentiranih. Iz diagrama Timeline of events in Hubei, Tomas Pueyo izhaja, da je bil ta faktor za Kitajsko na začetku 5,2. To pomeni, da bi imeli v prvi tretjini aprila med 5830 in 11.660 dejansko obolelih. Ob tem se pojavlja vprašanje pravega števila dejansko obolelih. Po podatkih Kitajske bi se primerjalno približevali vrednosti 5830, po še nekaterih drugih podatkih pa vrednosti 11.660 obolelih.
Graf Majority of Infections are Mild, izdelan na modelu Kitajske, navaja, da je od obolelih 80,9 % lažjih oblik, 13,8 zahteva hospitalizacijo, 4,7 % pa je kritičnih in so na intenzivi.
V kolikor povežemo število prognoziranih dejsnsko obolelih z navedenim izkustvenim podatkom, tedaj bi imelo 80 % Slovencev lažje oblike (4716 obolelih) in bi se zdravili od doma, 13,8 % obolelih (804 do 1.609) bi bilo hospitaliziranih in 4,7 % bi (274 do 548) bi potrebovalo intenzivno nego.
Ob zaključku poudarjam, da navedeni članek temelji na javno dostopnih podatkih. Prav tako pa se je pomembno zavedati, da na izid prikazanih vrednosti vplivata tudi dva ključna dejavnika. Prvi je disciplina državljanov, ki po mojem mnenju v veliki večini spoštujejo ukrepe vlade. Drugi pa je zagotovitev zadostnega števila zaščitnih sredstev. Tu gre v prvi vrsti za zaščitno opremo zdravstvenih delavcev, zaposlenih v domovih ostarelih, pripadnikom CZ in drugih, ki opravljajo dolžnosti javnega pomena, kakor tudi tudi za delavce v industriji ter trgovini.
Bled, 27. 03. 2020
Slavko Stošicki, univ.dipl.inž. str
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
Slovenskega inštituat za revizijo in
sodni izvedenec Ministrstva za pravosodje
Mnenje avtorja ne odraža mnenja uredništva.