petek, 14 februarja, 2025

Iz te kategorije

Marjan Kovač (KS Kisovec-Loke): Ne moremo več reči, da nimamo časa.

Predsednice in predsednike zasavskih KS smo povprašali, kako se v posameznih krajevnih skupnostih spopadajo s koronavirusom. Kako kot predsednice in predsedniki spodbujajo krajane k upoštevanju ukrepov in priporočil in ali organizirajo pomoč za ranljive skupine. Zanimalo nas je še, kako epidemija koronavirusa vpliva na njih osebno. Vsak dan objavljamo njihove odgovore.

Marjan Kovač, predsednik KS Kisovec-Loke, Zagorje:

»Ob pojavu bolezni smo se v KS dogovorili, da pomagamo zagotoviti območnemu združenju RK dodatno pomoč prostovoljcev, če se bo pokazala potreba. V sklop rednega obveščanja naših krajanov sodi obveščanje na spletni strani KS, največ je telefonskih klicev in osebnih pogovorov, predvsem s starejšimi občani.

V zadnjih dneh lahko opazimo, da ni običajne množice rednih sprehajalcev po Kisovcu. V zadnjem času smo dobili vrsto vprašanj (telefon, osebni stiki) predvsem starejših krajanov o bolezni, zanima jih, kakšno je stanje in potek, koliko jih je že zbolelo v naši dolini, kakšen je delovni čas zdravstvene službe. Nekaj strahu in skrbi so povzročili mediji, ki objavljajo, da zaradi povečanega povpraševanja v lekarnah ne uspejo zagotavljati ustrezne zaloge zaščitnih mask, rokavic, ki jih ni moč nikjer dobiti. Glede na stanje in grozečo širitev bolezni jih zanima, kje lahko kupijo zaščitne maske, rokavice, razkužila (slednja so nekoliko bolj dostopna).

Očitno smo postali bolj disciplinirani in smo priporočilo zdravstvene stroke, državnih in lokalnih organov, naj ostanemo doma, vzeli povečini resno.

V kritičnih časih je vodenje krajevne skupnosti zahtevna in odgovorna naloga, čeprav nekateri menijo, da ni to nič posebnega – če ti ne uspeva, ti na pomoč priskoči občina. Ni tako preprosto, saj v naši lokalni skupnosti živi okoli 2770 prebivalcev in vsak od njih ima svoje težave in zahteve. Delo se mora navzlic vedno težjim problemom nadaljevati, saj so ljudje v teh časih vedno bolj občutljivi, potrebni pomoči, lačni lepe, tankočutne besede. Tudi sam sem kot upokojenec v starostno bolj ogroženi skupini, vendar mi elana in volje še ne zmanjkuje, kajti virus in njegove posledice že vse od njegovega pojava jemljem zelo resno.

Verjetno se nam je vsem čas za nekaj prestav upočasnil, nenadoma nas ima večina več časa zase, za družino, bistveno pa je to, da bolje in podrobneje vidimo okolico, tudi tiste drobne vsakodnevne stvari, ki jih včasih nismo niti opazili. Ponovno opazimo bližnjega, znanca, soseda. Prišel je čas, ko upokojenci ne moremo več reči, da nimamo časa, in od daleč pozdraviti sočloveka. Verjetno smo si v preteklih dnevih hitenja, ki ga prinaša tempo življenja, vsi včasih zaželeli več prostega časa … Sedaj ga imamo dovolj tudi za tiste malenkosti, ki jih še včeraj nismo opazili ali uspeli postoriti. Izkoristimo čas, ki nam je na voljo.

Ostanimo doma. Ostanimo zdravi.«

Foto: arhiv Marjana Kovača

Isti avtor