Od danes naprej je v Zasavskem muzeju Trbovlje na ogled manjša občasna razstava, ki osvetljuje delovanje telovadnega društva Sokol Trbovlje in predstavlja Slavka Hlastana, prvega olimpijca iz Trbovelj, ki je leta 1924 nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Parizu.
Manjša občasna razstava osvetli delovanje telovadnega društva Sokol Trbovlje in predstavlja Slavka Hlastana, prvega olimpijca iz Trbovelj, ki je leta 1924 nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Parizu. Na ogled so tudi različne insignije, ki jih hrani Zasavski muzej Trbovlje.
Namesto odprtja razstave bo v sredo, 4. septembra 2024 ob 18. uri v predavalnici Zasavskega muzeja Trbovlje potekalo srečanje Muzejskega parlamenta, ki bo posvečeno Slavku Hlastanu.
Projekt sta omogočila: Ministrstvo za kulturo in Občina Trbovlje.
Slavko Hlastan je na Olimpijskih igrah pred stotimi leti v Parizu celo blizu kolajne, saj je v disciplini skok čez konja na šir brez ročajev osvojil najbolj nehvaležno četrto mesto. Za tedanjo državo, Kraljevino SHS, je nastopil tudi z gimnastično vrsto v ekipnem mnogoboju, ki je na olimpijadi zasedla četrto mesto. Poleg Hlastana so bili v ekipi še Albert Poženel, Leon Štukelj, Janez Porenta, Stane Derganc, Miha Oswald, Jože Primožič, Rastko Poljšak in Stane Žilič. Hlastanovi rezultati na Olimpijskih igrah: skok čez konja (62.), bradlja (36.), drog (38.), krogi (38.), konj z ročaji (36.), plezanje po vrvi (66.), konj na šir (4.), skupno v posamični konkurenci (44.).
Z vrsto takratne Kraljevine SHS je dve leti prej v Ljubljani na neuradnem svetovnem prvenstvu osvojil drugo mesto v ekipni konkurenci. V reprezentančni vrsti so tekmovali še Stane Derganc, Leon Štukelj, Peter Šumi, Vladimir Simončič in Stane Vidmar.
Leon Štukelj je menil, da je bil Hlastan največji talent med takratnimi telovadci, ki bi bil z več treninga najboljši v vseh disciplinah.
Savus
Foto jugoslovanske vrste: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije