Prostovoljci programa Starejši za starejše Zasavja si enkrat v letu naredimo svoj dan, ki ga namenimo drug drugemu in sami sebi. Tudi letos so se zbrali, da se ponovno vidimo, spoznamo nove prostovoljce, si izmenjamo prakse in izkušnje dela na terenu, se malo izpovemo in imamo lepo.
Prostovoljci našega programa smo v Zasavju tesno povezani med seboj, si pomagamo, delimo dobre prakse in izkušnje pri delu, gradimo prijateljske odnose in nam je skupaj vedno lepo. Prostovoljstvo namreč pomeni spoštljiv in prijazen odnos do soljudi, pripravljenost videti in po svoji moči pomagati sočloveku ne glede na njegovo starost, spol, politično in versko pripadnost ter življenjski slog.
Četudi za naša srečanja vedno primanjkuje denarja, nam koordinatorjem vedno kdo priskoči na pomoč in tako pripomore, da se naša srečanja nadaljujejo. Letos so nam to omogočili kar naši otroci in prijatelji, kar je resnično vredno spoštovanja.
Na Podkum smo prostovoljci prispeli po različnih poteh, nekaj iz zasavske strani, drugi pa po dolini Sopote iz litijske strani. Po prisrčnih pozdravih smo se odločili za eno gasilsko, da se potem ne porazgubimo in ostanemo brez spomina.
Prijazni gostitelji pa so nas že čakali z domačo dobrodošlico – še mlačno ocvirkovo pogačo in domačim aperitivom. Koordinatorice programa pa smo zavihale rokave in pripravile dobitke, številke in srečke za presenečenje, ki smo ga našim prostovoljcem pripravile v obliki srečelova. Pripravile smo 70 dobitkov, ki smo jih zbirale že nekaj mesecev pred srečanjem, ker smo želele naše prostovoljce z dobitki malo razveseliti. To nam je tudi uspelo, saj smo razdelile vse dobitke, se poleg tega zabavali in veliko smejali.
Vmes pa nas je ekipa šefa Lojzeta Čopa s krasnim kosilom nežno pobožala po brbončicah z juhami naše mladosti v loncih in glavno jedjo, ki smo jo z guštom okušali, združevali in uživali. Kaj naj rečem? Simfonija okusov. Vse skupaj pa je s svojo prijazno zgovornostjo začinila še gostiteljica Marija Čop, nam orisala pričetke in razvoj Hiše okusov pr Čop in njeno neizmerno voljo in moč, da zasavska kulinarika dobi svoje mesto na zemljevidu ter zasavska jetrnica tudi certifikat za zaščito prve jedi iz zasavske kuhinje.
Po kavici in sladici smo se preselili na zunanjo teraso ter razdelili dobitke srečelova, se martinčkali na soncu, obujali spomine in delali načrte za mesece, ki so pred nami. Avgusta 2025 pa se zopet snidemo.
Jerica Laznik, pokrajinska koordinatorica
Foto: Starejši za starejše
