Razvojna strategija je, kot je zapisano v njenem besedilu, nastala kot »eden izmed ukrepov oziroma načrtovanih aktivnosti s ciljem, da se doseže soglasje z vsemi ključnimi deležniki o spremembah, ki so potrebne za boljše odzivanje sistema zdravstvenega varstva na potrebe prebivalstva.« Tega pa po besedah direktorice SB Trbovlje Romane Martinčič zapisane spremembe ne bodo prinesle.
Problem je med drugim že v sami razdelitvi zdravstvenih ustanov, ki jih Strategija deli na lokalne, usmerjene, regionalne in univerzitetne oziroma terciarne. Zakon o zdravstveni dejavnosti v svojem 16. členu bolnišnice deli na splošne in specialne. Izraz »lokalne bolnišnice« se v tem zakonu ne pojavlja. Pa vendar predlagana Strategija za razvoj intenzivne medicine bolnišnice v Brežicah, Ptuju in Trbovljah glede na mrežo bolnišnic v Sloveniji opredeljuje kot lokalne. »Vzeli so si pravico, za katero ne vem, kdo jim jo je dodelil, da razvrščajo bolnišnice po nekih svojih kriterijih,« je kritična Martinčičeva. Lokalne bolnišnice so po Strategiji tiste, ki imajo en oddelek intenzivne medicine, ki zagotavlja najnižjo raven oskrbe. Splošna bolnišnica Trbovlje bi kot lokalna bolnišnica morala paciente, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, v 24 urah oskrbeti in premestiti drugam. Premestitve, pravi direktorica Romana Martinčič, že izvajajo, vendar le v primerih, v katerih v bolnišnici pacienta ne morejo oskrbeti. »A tudi za prvih 24 ur oskrbe potrebujemo opremo in kader,« pravi. Bolnišnica, v Strategiji opredeljena kot lokalna, bi morala zagotoviti zgolj osemurno prisotnost zdravnika specialista in 16-urno dosegljivost.
Manjša kadrovska zasedba in krajši čas oskrbe pacientov intenzivne medicine bi lahko prinesla tudi zmanjšanje sredstev. Martinčičeva pravi, da analize o tem še niso pripravili, tako da ne vedo, ali jim bo Strategija dejansko odnesla kos finančnih sredstev. »Lahko pa pride do tega,« prizna.
MD
Foto: arhiv Savus
