V tokratni seriji nasvetov na temo varovanja okolja bomo pogledali, kaj sodi v posamezne zabojnike za ločevanje odpadkov. Začnimo z zabojnikom za steklo.

Steklo je mogoče stoodstotno reciklirati, zato je pomembno, da s pravilnim ločevanjem poskrbimo za prihranek surovin in energije, ki bi bila sicer porabljena za proizvodnjo novega stekla. Vse vrste stekla pa žal ne sodijo v zabojnik za steklo.

V zabojnike za steklo odlagamo embalažno steklo – kozarce vložnin in omak, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, steklenice in druge votle steklene posode. Preden stekleno embalažo odvržete v steklo, ji odstranite pokrov – kovinski ali plastičen pokrov odvrzite v zabojnik za embalažo, plutast zamašek pa v mešane odpadke.

V zabojnike za steklo pa ne smemo odlagati ravnega stekla (okensko in avtomobilsko), žarnic, ognjevarnega stekla, pleksi in karbonskega stekla, ogledal, ekranskega stekla, kristalnega stekla ali svetlobnih cevi.

Omeniti velja, da reciklaža, čeprav v večini primerov pomeni prihranek energije in materialov, ne sme biti izgovor, da brezglavo kupujemo embalažo. Pri nas se reciklirajo samo materiali, katerih reciklaža se finančno izplača, poleg tega pa tudi reciklaža še vedno porablja energijo. Rabljeno steklo zato, preden ga reciklirate, porabite v domačem gospodinjstvu ali pa ga podarite komu, ki ga bo ponovno uporabil. V kozarce lahko spravite svoje vložnine ali v njih pospravite raznorazne drobnjarije, steklenice uporabite kot vaze … Če le lahko, pa se izognite nakupu vsakršne embalaže.

MD

Foto: arhiv Savus