Kaj so probiotiki?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo po uživanju v ustreznih količinah (priporočen dnevni odmerek je vsaj 1 milijarda živih mikroorganizmov) ugodne učinke na zdravje gostitelja. Najbolj poznani probiotiki so bakterijski sevi iz rodu laktobacilov (Lactobacillus) in bifidobakterij (Bifidobacterium) ter gliva kvasovka Saccharomyces boulardii.

V naše telo jih vnašamo z uživanjem fermentiranih živil, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kisla repa itd., kot so zdravila brez recepta oziroma v obliki prehranskih dopolnil. Probiotični izdelki/zdravila in prehranska dopolnila morajo zadostiti več zahtevam: vsebovati morajo žive mikroorganizme, biti primerni za uživanje skozi usta (per os), biti sposobni doseči črevesje, se vezati na črevesno steno in preživeti, hkrati pa morajo biti netoksični za zdravega posameznika.

Kaj so prebiotiki in postbiotiki?

V zadnjem času se v povezavi s probiotiki pogosto pojavljata tudi izraza prebiotik in postbiotik.

Prebiotiki so netopne vlaknine, ki prispevajo k boljšemu preživetju in rasti probiotičnih bakterij, zato so pogosto dodani izdelkom s probiotiki. Za nas so neprebavljivi, črevesni mikrobioti pa so vir hrane. Gre za ogljikove hidrate, kot so polisaharid inulin (naravni vir inulina je npr. cikorija), fruktooligosaharidi (FOS), galaktooligosaharidi (GOS) in druge prehranske vlaknine (npr. celuloza, hemiceluloza, pektin, betaglukani), ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, stročnicah, otrobih, ječmenu in ovsu. Postbiotiki nastanejo v procesu razgradnje (fermentacije) prebiotikov. Probiotiki pri presnavljanju prebiotikov torej proizvajajo bioaktivne spojine, kot so: srednjeverižne maščobne kisline, proteini, vitamini, encimi…, ki jih s skupnim imenom imenujemo postbiotiki.

Komu priporočamo probiotike in kako jih pravilno uporabljati?

Uživanje probiotikov je koristno ob terapiji z antibiotiki, ob jemanju železovih pripravkov, ob kroničnem uživanju nesteroidni antirevmatikov ali zaviralcev protonske črpalke, za dvig imunske odpornosti, ob prebavnih težavah itd. Za doseganje učinka je potrebno probiotike uživati v zadostni količini in dovolj dolgo. V primeru sočasne terapije z antibiotiki pa jih je potrebno zaužiti vsaj 3 ure stran od antibiotika.

Kljub vsem koristim probiotikov in dejstvu, da so probiotiki izjemno varni, pa obstajajo določene skupine ljudi, katerim se le-ti odsvetujejo. To so bolniki po presaditvi organov (vsaj 2 meseca po operacij), bolniki na močnih imunosuresivih oz. kemoterapevtikih in bolniki s HIV.

Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri probiotikov?

Zavedati se je potrebno, da pozitivne učinke lahko pričakujemo le od živih probiotičnih mikroorganizmov. Le-ti morajo najprej preživeti postopke izdelave probiotičnega izdelka, transporta in shranjevanja, po zaužitju pa preživeti pot skozi prebavni trakt (kisel pH v želodcu, prebavni encimi, žolčne kisline), da lahko dosežejo tanko in debelo črevo in tam učinkujejo.

Poleg tega je pomembno vedeti, da ni univerzalnega probiotika za vse težave, saj različne bakterijske vrste in celo različni sevi znotraj iste vrste učinkujejo različno. Ob tem pa je za isto težavo včasih potrebno poseči po različnih sevih probiotikov, glede na vzrok za njen nastanek (npr. pri diareji zaradi uživanja antibiotikov se priporočajo drugi sevi, kot pri diareji zaradi virusne okužbe).

Osnova za izbiro probiotika naj bo težava, zaradi katere posegamo po probiotiku – izberimo izdelek s tistim sevom ali kombinacijo sevov, ki imajo za dano težavo največ dokazov o učinkovitosti. Hkrati pa posezimo po tistem izdelku, v katerem je količina probiotičnega seva ustrezna in smo kar v največji meri prepričani, da vsebuje žive mikroorganizme. Tu imajo prednost zdravila pred prehranskimi dopolnili, ob tem pa smo pozorni na rok uporabe (kupujemo čim bolj »sveže« izdelke in sproti, saj se količina živih probiotičnih sevov sčasoma zmanjšuje) in primarno ovojnino izdelka (kupujemo izdelke, v katerih je tableta/kapsula pakirana posamično, idealno v aluminijastem pretisnem omotu, s čimer je zagotovljena zaščita pred kisikom in svetlobo, na kar so občutljivi nekateri sevi).

Maja Starič, mag. farm.

Zasavske lekarne