»Kapital izkorišča naravo na enak način kot delo,« je izpostavil Taj Zavodnik iz društva Focus na okrogli mizi Zgradimo boljši svet – prihodnost je zelena!, ki je potekala v Galeriji Mašinhaus v okviru festivala delavskega filma Kamerat.
Na okrogli mizi so sogovorniki iz nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja, razpravljali o okoljskih bojih, povezanosti z delavskim bojem in prihodnosti, ki trenutno še zdaleč ni zelena.
Tako so se sogovorniki v prvi vrsti strinjali, da je izhodiščna težava okoljskih bojev v tem, da se širša javnost težje identificira z njimi. Kot je izpostavil Jure Vetršek iz Eko kroga, je dolgoročnost posledic izkoriščanja okolja tista, s katero se ljudje težje poistovetijo oziroma se noben posameznik ne bo pripravljen spremeniti za neke dolgoročne učinke.
Po mnenju Taja Zavodnika je težava tudi v tem, da se ekološki boj dojema kot ‘zeleno varčevanje’, in sicer nekaj, kar bo poseglo v blaginjo in življenje posameznika ob že tako negativnih vplivih draginje in rasti cen življenjskih stroškov, zato je po njegovem mnenju ključna sistemska strategija, ki bo ljudem te ukrepe približala in dokazala, da so okoljski ukrepi lahko drugačni in ne zgolj taki, da zaostrujejo neenakost. »Pravični prehod mora pomeniti neko alternativo in ne zgolj omejevanja za ljudi.«
Da je okoljski boj tisti, ki v enaki meri odraža premoženjsko neenakost, je izpostavila Ajda Cafun iz Umanotere. V zadnjem času je bilo objavljenih več študij, ki razkrivajo ekstremne ravni ogljičnih neenakosti med ljudmi glede na prihodek, pri čemer je izpostavila, da se ta neenakost odraža tako na globalni ravni kot tudi znotraj posameznih držav. Dinamika neenakosti pa je res izdatna: »Deset odstotkov najbogatejših ljudi, ki imajo v lasti 90 odstotkov premoženja, je odgovornih za 50 odstotkov emisij toplogrednih plinov – pri čemer to ne pomeni samo načina življenja, ampak tudi njihova vlaganja. V Sloveniji ima revnejša polovica v lasti 5 odstotkov celotnega premoženja. Oseba iz zgornjega enega odstotka ima 11x višji ogljični odtis kot spodnja polovica.« To pomeni, kot pravi Ajda Cafun, da okoljske krize ne bo mogoče rešiti brez posega v neenakosti in torej tudi ne brez delavskega boja.
Sogovorniki se strinjajo, da trenutna prihodnost še zdaleč ni zelena oziroma, kot je poudaril Vetršek, smo imeli v zadnjih 12 mesecih vselej rekord najvišjih temperatur, dodatna težava pa je, da okoljske boje poganjajo zanesenjaki, entuziazem pa lahko deluje le kratko obdobje. Kljub temu vidi veliko prednost Slovenije v tem, da so odločevalci na najvišjih ravneh bistveno dostopnejši. »Tu lahko z argumenti marsikaj spremenimo,« obenem pa je še dodal, da ne gre podcenjevati manjših akcij in dosežkov posameznikov, ki imajo lahko daljnosežne učinke. S tem se je strinjal tudi Zavodnik, ki je ob tem kot manjšo uspešno akcijo predstavil odprtje sončnih celic na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik, ki so si jo obiskovalci festivala Kamerat lahko ogledali na vodenem ogledu z nazivom Sončna tura.
V soboto je potekala tudi podelitev nagrad fotografom, ki so sodelovali na natečaju Kamerat – Delavstvo. Prispelo je 275 fotografij avtorjev iz 13 držav – tudi z Mavricija. Podelili so nagrade mednarodnega združenja fotografov FIAP, Fotografske zveze Slovenije in Foto kluba Hrastnik. Slovesnost je potekala ob odprtju razstave natisnjenih nagrajenih fotografij in projekciji vseh prispelih fotografij.
Med filmskimi gosti večernega dogajanja velja izpostaviti obisk režiserja filma Stekleničarji (Flašaroši) Nemanje Vojinovića, ki je ob projekciji sodeloval tudi v pogovoru. Festival sta prav tako obiskala igralca Matej Zemljič in Gaja Filač, zvezdnika serije Skrito v raju.
Savus
Foto: Julia Pristovnik
