»Spoštovani Savus, po izidu vašega- našega zasavskega časopisa, kvalitetnega obveščevalca, ki prihaja v mnoge domove, kjer ne spremljajo spletnika, me je ustavljalo mnogo ljudi, ki so na ta način zvedeli za smrt pesnika Francija Lakoviča, pa smo še kakšno rekli o njem. Z grozo ugotavljam, da se je čas za veliko starejših skoraj ustavil. Po teh srečanjih je, kot preblisk, nastala pesmica, ki vam jo pošiljam po opravljenih volitvah in dolgu ob svetovnem dnevu knjige,« je zapisal v spremnem tekstu zagorski pesnik Vlado Garantini.
Prigodnica
Na poti do vrta
me je srečala prijazna dama
in me pobarala:
»Oprostite, če se ne motim,
ste vi Garantini?«
Pomota, velika pomota,
spoštovana gospa!
Jaz sem kovač,
od spomladi do zime
kujem verze
in skup klamfam rime.
Za potrditev tega
lahko eno svojo povem,
znam jih veliko, iz glave.
Na koncu pa sva
do prave resnice prišla.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
