»Spoštovani Savus, po izidu  vašega- našega zasavskega časopisa, kvalitetnega obveščevalca, ki prihaja v mnoge domove, kjer ne spremljajo spletnika, me je ustavljalo mnogo ljudi, ki so na ta način zvedeli za smrt pesnika Francija Lakoviča, pa smo še kakšno rekli o njem. Z grozo  ugotavljam, da se je čas za veliko starejših skoraj ustavil. Po teh srečanjih je, kot preblisk,  nastala pesmica, ki vam jo pošiljam po opravljenih volitvah in dolgu ob svetovnem dnevu knjige,« je zapisal v spremnem tekstu zagorski pesnik Vlado Garantini.

Prigodnica

Na poti do vrta

me je srečala prijazna dama

in me pobarala:

»Oprostite, če se ne motim,

ste vi Garantini?«

Pomota, velika pomota,

spoštovana gospa!

Jaz sem kovač,

od spomladi do zime

kujem verze

in skup klamfam rime.

Za potrditev tega

lahko eno svojo povem,

znam jih veliko, iz glave.

Na koncu pa sva

do prave resnice prišla.

Vlado Garantini

Foto: arhiv Savus