četrtek, 25 aprila, 2024

Iz te kategorije

Prigode navihane gospodinje 14

Vdovec

Prvič sem bila v razmerju s sveže ovdovelim moškim. Ime mu je bilo Aleksander in tudi on je bil z Dolenjske. Virtualno mi je dvoril kar nekaj časa, preden sem se ga odločila spoznati. Temu so botrovala njegova leta. Star je bil 59 let, več kot deset let starejši od mene.

Že na samem začetku najinega druženja sem mu odkrito povedala, da me motijo njegova leta, saj sem v življenju želela le še uživati. Zatrdil mi je, da njegovo moško orodje še brez težav funkcionira. Pošalil se je, da so njegovi vojački založeni z veliko municije, pripravljene na izstrelitev. Po elektronski pošti mi je poslal svoje slike, ob katerih sem bila prijetno presenečena. Njegov izgled je kazal dosti manj let. Prav fejst dec je bil. Izpolnjeval je vsa moja merila ”ta pravega deca”.

Preden sva se videla v živo, sva imela dnevne telefonske pogovore, kateri so segali pozno v noč. Toliko vsega sva si že povedala, da me je zajel strah, da bova ob najinem srečanju kar tiho. Kmalu sem spoznala, da je bil moj strah povsem odveč.  Aleksander je bil pravi džentlmen. V današnjih časih je to prava redkost. Na prvem zmenku me je obdaril s prečudovito rožo, ki mi je še cel mesec krasila sobo. Povabil me je na romantično večerjo. Nato sva odšla v njegovo stanovanje. Živel je s svojo 90 let staro materjo, za katero je lepo skrbel. Po smrti svoje žene je prodal družinsko hišo in si kupil stanovanje v bloku.

Ko sva stopila v stanovanje so me preplavljali čudni občutki. Njegova mati je k sreči že spala. A ker imajo starejše osebe rahel spanec, sem bila ves čas nesproščena. Aleksander je mož akcije. Med razkazovanjem svojega stanovanja me je v spalnici vrgel na posteljo. Namen sva se imela samo malo muckati, vendar so nama stvari ušle izpod nadzora. Aleksander me je pričel strastno poljubljati. Poljubi so bili vroči, nabiti s seksualnim poželenjem. Postajali so vse zahtevnejši. Njegovi prsti so z naglo hitrostjo raziskovali moje telo. Tudi sama nisem kaj dosti zaostajala za njim. Aleksander je bil izvrsten ljubimec. Njegova leta, katera so me poprej motila, so mi dokazala ravno nasprotno. Spreten je bil v vseh svojih veščinah. Njegov pozoren dotik je v meni prebudil živalsko poželenje. Tudi svoj jeziček je znal odlično uporabljati, kajti kmalu so se mi prikazale zvezde. Najini telesi sta se združili in izbruhnil je vulkan v vsej svoji veličini. Njegovi vojački so res dobro streljali. Akcijo sva pričela pri vzglavju postelje, končala pa čisto na drugem koncu. Vsa blažena in potešena sva še dolgo ležala v objemu. Njegova mati je imela sobo zraven spalnice. Upam, da se do nje niso prikradli kakšni zvoki.

Krasno je bilo, vse dokler ni zaspal. Aleksander je imel težave s smrčanjem, ki je bilo povezano z zdravjem. Na nočni omarici je imel postavljen aparat za vzdrževanje stalnega pritiska v dihalnih poteh. Aparat je vseboval masko, katera je bila povezana s cevkami. Celo noč je moral spati z masko na obrazu, videti je bil kot vesoljec. Skratka, tisto noč nisem zatisnila očesa, obdajali so me grozno neprijetni občutki. Aparat pa je ves čas oddajal čudne zvoke. Misli v glavi so mi zbegano švigale sem ter tja, vse glasnejši je bil glas: ”Sanja, a ti je treba tega?” Vse to sem poskušala odgnati daleč stran. Njegova vloga skrbnega očeta je pretehtala, kajti celo življenje sem v moških iskala očeta. Aleksander mi je dal tisti občutek varnosti. Imel je celo več življenjske energije kot jaz.

Razvajal me je na vse mogočne načine in me vozil na izlete. V spomin se mi je najbolj vtisnil izlet v Zagreb, kjer sva si ogledala znamenitosti mesta. Kot dva zaljubljena golobčka sva se sprehajala po tlakovanih ulicah. Presenetil me je tudi z romantično večerjo ob svečkah. Takšne pozornosti prej nisem bila vajena. Rekel je, da se počuti ob meni pomlajenega, kot bi bil v najstniških letih. Ampak vsega lepega je enkrat konec. Kot mi je bilo že v navadi, sem tudi to razmerje zafrknila. Neumnica, kot sem bila takrat, sem ga zapustila. Ampak življenje neusmiljeno hiti naprej, jaz pa z njim v nove dogodivščine.

Sanja Svetlina

Fotografije so simbolične

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor