četrtek, 6 februarja, 2025

Iz te kategorije

Prigode navihane gospodinje (11. del): Janez, kranjski Janez

Janez je privlačen moški, saj v sebi nosi prvinsko moškost, ki mu je današnji svet še ni uspel odvzeti. Obiskal ga je že Abraham, torej je 10 let starejši od mene. Skupno imava to, da sta najini življenji na prelomnici. On je star petdeset, jaz štirideset.

Oba sva sveže ločena in nobenemu od naju ni jasno, zakaj sta najina zakona razpadla. Zdaj vem. Temu je botrovala kriza srednjih let. Človek se ustraši staranja. Iz svojega življenja bi rad ustvaril nekaj več. Janezova žena, prav tako Abrahamka, ga je zapustila zaradi mlajšega moškega. Revica se je prestrašila prihajajočega obdobja. Po cele dneve se je opazovala v ogledalu, njeno ostro oko pa je natančno preiskovalo, če je zopet nastala kakšna gubica. Ker je hotela biti še naprej seksipilna, si je nakupila veliko erotičnega spodnjega perila. Privlačna je želela biti za svojega mlajšega ljubimca, kar je povsem razumljivo.

Povsem sem jo razumela. Na nek način sem ji bila celo hvaležna, saj mi je s tem prepustila Janeza. Kljub temu, da z Janezom živiva dokaj blizu, sva se spoznala na spletu. Danes so pač časi, ko bolj prevladuje virtualni svet. Spominjam se najinih prvih besednih dvobojev v spletnih klepetalnicah. Ker smo ljudje vizualna bitja in se midva še nisva videla, mi sprva ni deloval nič kaj simpatično. Velikokrat me je besedno razkuril. Dolgo sem odklanjala njegovo dvorjenje, vendar je bil zelo vztrajen.

Moj odbijajoč odnos do njega pa ga je še bolj podžgal in na vsak način me je hotel spoznati v živo. Sčasoma sem se le omehčala, saj sem ves čas hrepenela po ljubezni. Tisti pravi. Končno sem popustila in šla z njim na zmenek. Na prvi zmenek mi je prinesel rože in bonboniero. Tako mi je izkazal manjšo pozornost. Bil je povsem drugačen kot v virtualnem svetu. Bil mi je celo všeč. Odpeljal me je na neko jezero, kjer sva se sprehajala. V pogovoru sva se zelo ujela. Deloval je kot bi bil na vrhuncu svoje moči. Tako telesno kot intelektualno. Do mene je imel očetovski odnos. Ob njem sem se počutila varno, prijetno.

Ker sem bila takrat še na začetku svoje »ljubezenske kariere«, sem sprejela vlogo nemočne ženske. Ob njem sem začutila kombinacijo nedolžno-zapeljivega dekleta. Sprehajala sva se ob jezeru, obdanem z gozdom. Vsakih nekaj metrov so bile postavljene klopi. Izkoristila sva njihov namen. Posadil me je v svoje naročje in me cartal. Bila sva kot mlada mucka. Čeprav je bil to najin prvi zmenek, mi je bilo z njim prijetno, zato se mu nisem upirala, ko me je poljubil.

Ha, poljubljati z njim, to je bila čudna stvar. Sprva nikakor nisem znala uloviti njegovega ritma. Bilo je, kot bi se učila plesa. Namreč njegovo poljubljanje je bilo drugačno. Kot bi sikal z jezikom. Ni mi bilo všeč, a kljub temu me je privlačil. Začela sva se redno dobivati. Vedno sva šla na kakšen izlet, ki se je končal v njegovem vikendu. Spalnica je bila v zgornjem nadstropju. Do nje so vodile majhne, strme stopnice.

Do vrha sem se težko povzpela, ker imam strah pred višino. Vsakič so bile ceremonije, kako priti nazaj dol. Splačalo se je potruditi, ker je bila spalnica najino ljubezensko gnezdece. Gnezdece, v katerem sva drug drugemu zdravila svoj ego. Oba sva imela močno načetega, zaradi prevar najinih bivših partnerjev. Seks z Janezom je bil bolj umirjen, ker je imel težave z hrbtenico. Vseeno je bilo lepo, saj sva se veliko crkljala in pogovarjala. Najino razmerje je iz dneva v dan bolj napredovalo.

A jaz, neumnica, sem znova naredila »štalo«. Nekega dne me ves dan ni poklical. Poklicala sem ga in bil je nedosegljiv. Zagnala sem hudo paniko in mu v navalu besa po elektronskem sporočilu napisala, da je med nama konec. Naslednji dan mi je odpisal, da mu je žal zame, ker je mislil resno z menoj graditi odnos. Objasnil je, da me ni mogel poklicati zato, ker mu je vnukinja z kavo polila telefon in se je pokvaril. In tako je bilo zopet konec lepega, še preden se je dobro začelo.

Sanja Svetlina

Fotografija je simbolična.

 

Prigode navihane gospodinje izhajajo vsako nedeljo. Berete jih lahko na povezavi.

Isti avtor