»Upor je zelo pomemben, ampak mora vsebovati tudi neko možnost dolgoročne rešitve,« je na okrogli mizi o uporu na festivalu delavskega filma Kamerat izpostavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je o uporu razpravljal skupaj z Martino Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) in županom občine Kanal ob Soči Miho Stegelom.
Župan občine Hrastnik Marko Funkl, ki je vodil okroglo mizo, je uvodoma izpostavil, da vsi sogovorniki (kot tudi voditelj) izhajajo iz aktivističnih vrst, danes pa so na položajih, ko se od njih pričakuje, da nekaj spremenijo. Simon Maljevac je ob tem izpostavil, da je bil tudi sam deležen negativnih odzivov s strani aktivističnih kolegov, ko se je podal v politiko, ki je bila dojeta kot nekaj umazanega, a kljub temu je prepričan, da so spremembe možne. »Mogoče včasih ni treba biti glasen, ampak čvrst v stališčih, da se ne dopusti premika.« Ob tem pa je poudaril, da je pri tem ključnega pomena dolgoročna vizija, brez katere lahko upor zvodeni.
Temu je pritrdila tudi Martina Vuk, ki je poudarila, da živimo v družbi, ki pričakuje takojšnje rešitve individualnih težav, tej potrebi po takojšnjih rešitvah pa sledi tudi politika. »Ujeti smo v obdobje hitrih rešitev, a neka dolgoročna strategija zahteva svoj čas.« Na vprašanje o uporu z vidika sindikalizma pa odgovarja, da je bil sindikalizem od obdobja, ko je bilo članstvo v sindikatih skoraj 100-odstotno, do danes deležen negativnih predsodkov, ki so načeli tako članstvo kot tudi moč sindikatov, posledično je zlasti v zasebnem sektorju pri panožnih kolektivnih pogodbah videti tarifne priloge, ki so krepko pod minimalno plačo, zato je po njenem mnenju Slovenija država, ki potrebuje močno zakonodajo.
Da so spremembe možne, je potrdil Miha Stegel, ki ima prav tako aktivistične izkušnje iz kampanje referenduma za vodo in kampanje, povezane z emisijami podjetja Salonit Anhovo. »Človek raste osebnostno in posledično tudi kot aktivist.« Poudaril je, da so bili lokalni aktivisti sprva vedno prepričani v to, da spremembe niso možne in da se ne da nič narediti. Ampak lokalna skupnost lahko naredi ogromno – smo pa morali priti v občinski svet in na župansko pozicijo.
Vuk je ob tem izpostavila, da se vsak upor rodi od spodaj navzgor, je pa treba imeti cilj in sredstva za vzdrževanje tega cilja. »V Sloveniji imamo ljudi, ki ponujajo recepte, in ti ljudje so isti ne glede na obraze, zato se pogosto zgodi, da pride nekdo z nekim iskrenim namenom in ciljem, pa prejme iste recepte in to je politika menjavanja novih obrazov.« Druga težava, ki jo je izpostavil tudi Maljevac, pa je neuspeh levih politik pri nagovarjanju upora, ki sicer poteka, vendar pogosto mimo politike. Tu so kritike levice, kot pravi Maljevac, dobrodošle in upravičene.
Provokativnemu vprašanju, ali nam je sistem, v katerem sicer imamo blaginjo, ki omogoča zadovoljevanje ciljev skozi potrošništvo, dal okoliščine, v katerih je upor onemogočen, so sogovorniki načeloma pritrdili. Martina Vuk meni, da je potrošništvo do neke mere onemogočilo upor, saj nas je naredilo otopele, »mogoče pa smo samo pozabili iskati motivatorje, ki bi zbudili ljudi za cilj.« Maljevac je ob tem dodal, da se družba spreminja, a se kljub temu »dogaja veliko upora – če pogledamo samo akcijo #meetoo, ki je delovala globalno in dosegla veliko.« Tako da je, kot pravi Maljevac, veliko zadev, kjer je potrebno preizpraševanje trenutnega sistema, ki ga lahko, upajmo, spremenimo.«
Okrogla miza je potekala v Galeriji Mašinhaus, ki gosti stalno razstavo o zasavskem uporništvu, ki jo je postavil Zasavski muzej Trbovlje in je stalnica festivala delavskega filma Kamerat. Obiskovalci okrogle mize pa so se udeležili tudi vodenega ogleda razstave Delo v nastajanju: Za boljši svet pod vodstvom umetnice Vesne Bukovec.
Savus
Foto: Julija Pristovnik
