Časopis Savus prinaša tokrat zanimivosti o življenju v Zasavju v zadnjem poletnem mesecu, čeprav se uradno poletje zavleče krepko v september. Ampak s 1. septembrom se nekako leto prelomi, pravi Marko Planinc v uvodniku časopisa Savus. Za pokušino objavljamo uvodnik nove številka.
Šolanje
Zame se leto nekako vedno prične s 1. septembrom. Pravzaprav sem ta datum v življenju vedno čutil kot največjo prelomnico leta, večjo kot npr. novo leto. Ritem življenja se spremeni, poletje se poslovi, prične se jesen. Šolarji gredo v šolo, dopustniki zaključijo dopustniške dni, v tovarnah, podjetjih, je ritem malo drugačen kot v vročih poletnih dneh, študenti pričnejo z jesenskimi izpitnimi roki, še politiki pričnejo z bolj resnim delom. Življenje v mestu in na vasi je drugačno, bolj polno. Napolnijo se avtobusi in vlaki, na cestah je več avtomobilov, parkirišča so spet tako polna, da ni prostora za vse, ki želijo parkirati. Še dan se spremeni, saj nas sonce manj greje in noč hitreje menja dan.
V časopisu se bo drugačno življenje bolje odražalo v naslednji številki, ki bo izšla konec septembra. V današnji je še vedno poletni pridih, čeprav pišemo že tudi o stvareh, ki niso več tako poletno prešerne.
V šolske klopi se bo prvič podalo skoraj 400 deklic in dečkov. Če mene vprašate: »Eno leto prehitro, ampak, tak mamo, kaj čmo.« Nežni šestletniki se spoprimejo z veliko šolo. Naj jim bo v šoli udobno. Naj bo udobno učiteljicam in učiteljem. Naj se dobro ob tem počutijo tudi starši. Včasih je manj več, pravijo. Morda bi bilo dobro, da bi imeli starši to večkrat pred očmi. Da bi vzpodbujali svoje otroke k dobremu, ne iskali le slabosti, ampak predvsem dobro. Šola in vsi v njej so lahko prijazni, dobri, kul. Vedeti pa moramo, da je šola poleg izobraževanja tudi delo. In disciplina. In včasih kakšna neprijetna dolžnost. In, ja, šiht. Ne le za učitelje, tudi za učence. Včasih se najde kakšna stvar, o kateri se je pametno pogovoriti. In to bo za dobro (so)bivanje čisto dovolj, verjemite. Morda bi bilo pametno prebrati pogovor na naših straneh z učiteljico Nino Jelen. Morda bi bilo dobro bolj verjeti v dobro.
Iskrene čestitke vsem, o katerih v tej številki pišemo v presežkih: zagorskim dobitnikom občinski priznanj, kulturnikom in športnikom ter vsem, ki tako in drugače bogatijo zasavski prostor.
Marko Planinc
