Tadej Hrovatič je s 33 leti eden najmlajših predsednikov svetov KS v Zasavju. Tekom svojega prvega mandata želi v KS urediti kanalizacijo, pravi, da bodo v prihodnjem letu na račun tega veliko razkopavali. V svojem prostem času, ki, pravi, ga ni veliko, se rad poda na sproščujoč sprehod na katerega od okoliških hribov.

Je naporno biti predsednik KS?

Če povem čisto po pravici, bi moral krajevni skupnosti nameniti več časa, a imam problem, ker sem kar precej zaposlen. Delam v domačem podjetju, sem predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Prapretno, moral bi biti tudi v občinskem svetu, a sem se temu odpovedal, ker potem bi bilo pa dejansko vsega preveč. Za KS naredim, kar le lahko – na primer pomagam občini pri zbiranju soglasij. S tem smo imeli zadnje čase kar veliko dela, ker bomo urejali kanalizacijo za čistilno napravo.

Kateri so glavni izzivi, ki jih je prinesel vaš prvi mandat predsednika sveta KS?

Za ta mandat, ki se je začel novembra, so bile sicer zadeve večinoma že začrtane v prejšnjem mandatu. Poskušali bomo urediti kabelski internet, saj ga v določenih delih KS še ni. Poskušali bomo dokončno urediti strop v dvorani gasilskega oziroma zadružnega doma, urediti je treba okolico, mogoče postaviti še eno garažo. Potem pa sledijo še drugi projekti. V KS ni veliko makadamskih cest, tiste, ki so, pa so ob vsakem nalivu uničene. Urediti želimo odvodnjavanje in ceste asfaltirati. Velik problem v krajevnih skupnostih, tudi v naši, je dejstvo, da so zemljišča, ki so pod cestami, v lasti fizičnih oseb. Občina bi morala ta zemljišča odkupiti in jih urediti. Določena vzdrževalna dela se sicer opravljajo, a to je vse »v zraku«. Radi bi sanirali tudi plaz na koncu vasi proti Novemu domu, kjer je plazišče že vsaj 10 let. A v to bi morali vložiti vsaj 200.000 evrov. Pred krizo smo bili že tik na tem, da to uredimo, potem pa je država ukinila vsa sredstva za te zadeve. Skrbi nas tudi plazišče pri Lipovšku, kjer je plaz odnesel hišo – kaže, da plaz ni bil najbolje saniran oziroma, da bo potrebna še dodatna sanacija. Eden od ciljev, ki smo si jih zadali v tem mandatu, je tudi postaviti označbe za umirjanje prometa skozi vas. Večja investicija za drugo leto bo tudi že omenjeno urejanje kanalizacije – razkopati bomo morali večji del KS. 

Kako sodelujete z občino?

Na sestanku sveta KS smo zapisali predloge, kaj bi bilo treba v KS urediti, jaz pa sem kot predsednik te predloge odnesel do župana. Trenutno je bistveno to, kaj bomo počeli v prihodnje. Za letos nismo mogli veliko razglabljati, kot sem omenil, je bila večina stvari določenih vnaprej.

Se pozna, da ima Občina Hrastnik novega župana?

Marko Funkl ima posluh za nas. Za vsako pametno stvar, ki jo predlagamo, mislim, da bo brez problemov sprejeta. Treba je pač imeti logične predloge, ne zahtevati preveč.

Kako pa sodelujete s krajani?

Vsi se poznamo med sabo in zelo malo je bilo zaenkrat takšnih, ki bi nas klicali, pa jim ne bi mogli pomagati. Niti ni bilo veliko takšnih, ki bi nas sploh klicali. Kakor pa sem rekel že na praznovanju krajevnega praznika, vsakdo me lahko pokliče, če ima kakšno idejo, pa jo bomo na sestanku krajevnega sveta obdelali in sporočili, ali smo idejo uvrstili na seznam ali ne.

To je vaš prvi mandat vodenja sveta KS. Kako, da ste se odločili za kandidaturo?

Prej je bil dva mandata predsednik moj oče Igor Hrovatič, potem pa ni želel več, pa sem rekel, bom pa jaz poskusil. Rad bi povezal mlade, da bi šla zadeva nekako naprej, ne, da se bi vse kar prepustilo.

Kje v KS se najbolje počutite?

Vsi hribi v krajevni skupnosti so mi všeč – Visoko, od koder se vidi cesto za Savo in dimnik Termoelektrarne Trbovlje (najvišji dimnik v Evropi, op. a), pa Vištov vrh, od koder je razgled na drugo stran, proti Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik. Pa v Pleskem mi je tudi lepo, tam imam eno »barako«. V hribih je sproščujoče.

Služba, predsedovanje krajevnemu svetu in vodenje gasilcev … Vam sploh ostane kaj prostega časa?

Bolj malo (smeh). Delam od jutra do večera. Nikoli nisem imel prostega časa v smislu, da bi prišel ob treh iz službe in bil čisto prost. Najdem pa včasih čas za kakšno partijo tenisa, pozimi pa za košarko v dvorani. Skratka, vedno je pestro.

Ste že razmišljali o naslednjem mandatu?

Gasilcem sem že na rahlo omenil, da ne bi bil več predsednik društva, ker je preveč vsega. Pa tudi, verjetno bi lahko kdo, ki je bolj zagnan, več naredil. Kolegi so me prepričali in res je prišlo nekaj novega vetra, ampak po letu, dveh, se že pozna utrujenost, imaš vsega čez glavo in se včasih že vprašaš, kaj ti je tega treba. Za predsednika krajevnega sveta je pa še prezgodaj govoriti.

Besedilo in foto: Martina Drobne

Prejšnji članekŽe 200 prijavljenih na jamatlon
Naslednji članekDan reformacije