Kaj so bili torej vaši glavni cilji pri vodenju KS Podkraj?
Predvsem sem si želel kraj povezati, ne ločevati. Že tako ali tako nas je malo, zato se mi zdi prav, da imamo vsi urejene cestne povezave. Prav ceste so namreč pri nas največji izziv. Ob vsakem nalivu ostanemo odrezani od sveta. Cesta se zapre,obvoza nimamo. Podkraj je skoraj tako kot Vršič, ob vsakem slabem vremenu je neprevozen.
Katere izvedene projekte pa bi izpostavili?
Najbolj sem se zavzel za ceste. Nas je malo, vzdrževanja pa je zelo veliko, saj imamo okrog 20 kilometrov krajevnih cest. Obnavljamo in vzdržujemo jih glede na sredstva.
Načrti?
Za Podkraj bi bilo najbolje, če bi se zgradila hidroelektrarna v Suhadolu. Od tega projekta si veliko obetamo, saj bi temeljito spremenil dolino. Predvidevam, da bi se potem uredila tudi cesta in zgradil industrijski most, kar bi pomembno razbremenilo obstoječo cestno povezavo. Včasih je bilo mišljeno, da se bo nova cestna povezava uredila na naši strani, a se je preselila na levi breg Save, tako da z njo mi ne pridobimo ničesar. Je pa obstoječa cesta zaradi grozečih skal zelo nevarna in tudi zelo ozka.
Privlači pa rekreativce?
Res je, na tej cesti je veliko tekačev in kolesarjev. Vendar pa je za nas, krajane, to velik problem. Cesta nima pločnika in je enostavno preozka, zato se moramo vozniki večkrat umikati rekreativcem, namesto, da bi se oni nam, kar lahko povzroči tudi slabo voljo.
Ali se krajani združujete v kakšne organizacije ali društva?
Društva ni nobenega. Včasih so bila, ampak zdaj nas je preprosto premalo. Mladina uhaja iz Podkraja in če se določene stvari ne bodo spremenile, bodo vsi odšli. Tisti, ki želijo kje sodelovati, pa se priključujejo drugim društvom v občini.
Kaj pa otroci in šola?
Šoloobveznih otrok je trenutno za en kombi, s katerim se organizirano vozijo v šolo. To imamo v sodelovanju z Občino Hrastnik lepo urejeno.
Je vodenje krajevne skupnosti težka naloga?
Če imaš vizijo, ni težka naloga.
Boste še kandidirali?
To pa ne. Svoje delo bom prepustil drugim, bom pa še vedno pomagal, če bo le v moji moči.
Kaj vam je sicer v Podkraju najbolj všeč?
V Podkraju je lepo živeti. Seveda je tudi naporno, ker leži v hribu, večina pa se nas poleg službe ukvarja tudi s kmetijstvom. A všeč mi je, da imamo dobreodnose. Če kdo rabi pomoč, se vsi vključimo.
Ali ste domačin ali ste se v kraj priselili?
Rojen nisem tukaj, ampak sem bil še zelo majhen, ko smo prišli v Podkraj. Oče je na Dolu zgradil novo hišo in je vse skupaj prodal in prišel v Podkraj. Takrat tukaj ni bilo praktično nobenih poti in si je tudi sam prizadeval za ceste. Ko sem bil star trinajst let, se je prav na teh cestah ponesrečil s traktorjem. Takrat sem si rekel, da če bom tukaj ostal, se bom zavzel, da se določene stvari uredijo. In sem, čeprav sem videl že veliko sveta. Tudi soproga prihaja z Dola pri Hrastniku, ampak sva si prav v Podkraju zgradila nov dom. Na lepi lokaciji je. Ob lepem vremenu se vidi vse do Kamniških Alp.
Tatjana Polanc Kolander
Intervju je bil objavljen v septembrski številki Zasavskega tednika.
