Drugo sezono Medijskih večerov v galeriji Medija so pričeli s temo Praesidens – ki sedi spredaj (Kakšnega predsednika naj izvolimo?). Za dva tedna so prehiteli prvi krog predsedniških volitev. O temah, povezanih s predsednikom tako in drugače, je razmišljal gost dr. Igor Pribac, filozof in sociolog, profesor na ljubljanski filozofski fakulteti, redni spremljevalec in komentator slovenskega političnega dogajanja, človek, ki je bil pred petimi leti dejaven v volilnem štabu Danila Türka.
Tokratni sogovornik publicista in novinarja Romana Rozine, ki vodi Medijske večere, dr. Pribac je uvodoma spregovoril o ustavnopravni opredelitvi položaja in pristojnosti predsednika republike. Osebno ne vidi kakšnih potreb po spreminjanju ureditve, zanimiva pa mu je pravica do odložilnega ali ustavnega veta, ki jo imajo predsedniki v nekaterih državah in jim omogoča, da zakon pred njegovo razglasitvijo, kadar se jim zdi neustaven, pošljejo na ponovno glasovanje v parlament oz. v presojo ustavnemu sodišču.
»Osebno ne bi ožil pogojev za kandidiranje, selekcijo med kandidati morajo opraviti aktivni državljani, ki gredo na volitve in se odločijo med ponujenim. Problematična pa se mi zdi politična kultura, ki se kaže v nizkih volilnih udeležbah,nizkem vrednotenju politike itd.,« je povedal Pribac.
Višja politična kultura je po njegovem tudi edini pravi odgovor pred zlorabami instrumentov nadzora oz. terjanja odgovornosti predsednika republike. Te so se pojavile npr. takrat, ko dr. Janezu Drnovšku kot predsedniku vlada iz proračuna ni pravočasno dodelila sredstev za delovanje urada predsednika, pa pri predlogu ustavne obtožbe Danila Türka zaradi odlikovanja Tomažu Ertlu …
Zanimiv je bil tudi del pogovora o predsednikovi osebnosti kot tretjemu elementu (za pravno ureditvijo položaja in aktualnim razmerjem političnih sil) njegove resnične/simbolične moči. Koliko je v današnjem medijskem svetu realno pričakovati, da nam bodo ponudili informacije, ki pomagajo ustvarjati realistične portrete kandidatov, in koliko verjetneje je, da nam bodo postregli z rumanjskimi podrobnostmi? Tu se je gost razgovoril o zadnjih poskusih Požar reporta, da skuša diskreditirati Šarca s podatkom, da je rejenec (podatek o neznanih starših naj bi bralca vodil v spraševanje, da ta človek lahko prihaja od koderkoli …).
Ali je predsednik moralna avtoriteta? To vprašanje je razburilo tudi slovensko javnost. Dr. Igor Pribac meni, da gre za filozofsko in tudi pravno razpravo, ki se je začela z izjavo Milana Brgleza, da je predsednik republike vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora opredeljevati do vseh pomembnih dogajanj v državi in družbi. Predsednik Borut Pahor je odgovoril, da predsednik je politična avtoriteta, ni pa moralna in da se to niti ne trudi biti. Pribac je dokazoval, da predsednik mora biti moralna avtoriteta, ker je drugače legitimno vse, kar je npr. sprejeto z neko potrebno večino, pa čeprav je skregano z etičnimi vrednotami, človekovimi pravicami itd.
ZT
