V Sloveniji je 15. avgust od leta 1992 dela prost dan. Takrat so določili 15. avgust za praznik Marijinega vnebovzetja. Praznik obhajajo katoliški in pravoslavni kristjani.
Gre za enega največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan kristjani praznujejo spomin na dan, ko je bila Kristusova mati z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Dogma iz 1950
Gre za dogmo, ki jo je leta 1950 razglasil papež in velja v Rimskokatoliški cerkvi. Vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej tudi v drugih krščanskih cerkvah. Tako tudi v pravoslavnih cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo praznik, ki ga imenujejo Velika gospojina. Slovenci prazniku rečejo tudi veliki šmaren ali velika maša in na ta dan množično romajo na Brezje, Ptujsko goro in Sveto goro nad Gorico.
Veliki šmaren
Veliki šmaren je za katoličane praznik upanja in poudarja dostojanstvo ter poklicanost vsake ženske. To je največji Marijin praznik, ki ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah, tudi v Zasavju.
Slovenska Marijina svetišča
Slovensko Marijino narodno svetišče je Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, kjer so v prvem letu samostojnosti države (1992) slovenski narod posvetili Mariji. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v verskem izročilu globoko zakoreninjeno.
Marijine cerkve v Zasavju
Tudi v Zasavju je Mariji posvečenih nekaj cerkva in kapelic. Župnija Trbovlje – Sveta Marija je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško, škofije Celje. Mariji je posvečena tudi župnijska cerkev imena Marijinega na Sveti Planini. Najbolj fascinantna je cerkev na Zasavski Sveti gori, ki nosi ime župnijska cerkev Marijinega rojstva. Med večjimi zasavskimi cerkvami z Marijinim imenom je tudi župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Čemšeniku. Mariji pa je posvečena tudi cerkev Imena Marijinega v Brišah v župniji Izlake.
Savus
Foto: arhiv Savus
