Danes nam zasavski pesnik Vlado Garantini v branje ponuja novo pesem z naslovom Praskanke. V spremnem besedilu je zapisal: »Spoštovani Savus, ker je bilo letošnje leto v slovenskem merilu zelo bogato z zagorskimi kulturnimi lavreati, sem si drznil napraviti tole nežno, nedolžno praskanko in vam jo pošiljam v objavo. Upam, da si ne bom nakopal kake zamere pri nagrajencih. Pa srečno Savus.«
Praskanke
Dec moške je postave
v Prlekiji bil doma,
premamili so knapovski ga kraji,
po navdih v Zagurje prihlača,
kjer stalno gnezdo si ustvari.
Zbere si orliče mlade,
klamfa skup šlagerje nove,
prepevajo, špilajo na ves glas,
da vse se trese in drhti.
Ko totenmarš zašpilajo,
skor pokojne knape prebudi.
Za zasluge trajne, dolgoletne,
mu narod Ježkovo nagrado podeli.
Le od kod mu ta priimek strašni,
v tujem jeziku ime mogočne je zveri,
a možak je dušica blaga,
umetniška dušica,
življenje celo penzel malarski vihti.
Prekmursko zemljo rad naslika,
ravnice, kjer pšeničica zori,
krušljiva drevesa stara, krhka,
križev pot, ljudi.
V slovenskem merilu
priznana mu je umetniška kvaliteta,
med nagrajence Prešernovega
sklada se uvrsti.
Štorijo imenitno Iztoka Mlakarja,
kako mati kuha kufe iz same cikorije,
velemojster zasavski v animiranko presadi,
z njo žanje uspehe po svetu, v Ameriki,
pa tudi doma z njo vse obnori.
Neutrudno ustvarja, druge uči
in podobno kot velemojster primorski
nagrado Prešernovega sklada dobi.
Možak je filmar, sila,
/Srečen za umret, Orkester/špila,
vsako leto en film nov,
mat kurja, to ni mačji kašelj,
to zmore mojster Zagurjan.
Iz sveta prihajajo pohvale,
celo za Oskarja je nominiran.
Doma Prešernov sklad ga nagradi.
Sladka je rozina,
iz grozdnih jagod se dobi
in se z malo piše,
a naš silni literat, pisatelj,
publicist, prozaist, romanopisec,
se ponosno z veliko piše.
Dolga je vrsta njegovih knjig,
cel kup literarnih nagrad je že dobil,
a najprestižnejša med njimi je Kresnik.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus
