DKE (Dunning Krugerjev Efekt) posplošeno govori o tem, da manj ko veste, bolj se vam zdi, da veste veliko, in obratno. Kar pomeni tudi, da manj pametni ko se počutite, bolj pametni lahko postanete. Kako je to lahko praktično uporabno pri vodenju?
Čista enostavna matematika. Več kot (mislite, da) imate prav, manj ste odprti za drugačna ali nasprotna mnenja. Ali:
‘Bolj kot mislite, da JE VAŠ KOZAREC POLN, manj SMISELNO SE VAM ZDI DOTAKATI.’
Kako pametni ljudje postanejo modri? Tako, da so prepričani, da ne vedo (dovolj). Najmodrejši so pogosto najbolj tiho. Ker imajo ves čas občutek, da ne vedo dovolj, da bi želeli druge (v karkoli) prepričevati. bolj jih zanima, kje se motijo ali česa (še) ne vedo.
. . .
Pred časom sem bral nek članek o komunikaciji in vodenju učinkovitih sestankov. V tem sem našel dve izjemno sporočilni spoznanji.
Prvo so najpogostejše slabe prakse vodenja sestankov, kjer direktor začne sestanek, prvi pove svoje mnenje in (šele) po tem vpraša, če ima (še) kdo kako (drugačno) idejo.
S tem večino spravi v razmeroma neprijeten položaj. Marsikdo se ustavi, ker ne upa/ne želi s svojo idejo nasprotovati direktorju. Eni (še bolj) podvomijo v svoje ideje zaradi direktorjeve domnevno superiorne pozicije. Domnevno, ker je za kreativnost in generiranje novih idej direktor povsem enakovreden ostalim zaposlenim.
Drugo spoznanje je, da najboljše ideje vedno ostanejo v temi. To pa v glavnem iz dveh razlogov.
Prvič zaradi tega, kar sem napisal v uvodu – več kot vemo (razumemo), bolj se počutimo nevedne. Drugič pa, ker najboljše ideje (večini) zvenijo najbolj neumno. Večina jih ne razume; če bi jih, bi jih že sami zaznali oziroma izpeljali.
Pri tem vodjem in direktorjem ponujam sklepni zaključek in predlog v razmislek.
“Utihnite že in začnite (prej) poslušati. Direktor ne rabi (niti ne more) biti v vsem najpametnejši.”
Če želite postati (ali delovati) bolj pametni, zaprite usta, odprite ušesa in svoj um.
P.S.: Obvestilo za podjetnike: 21. 6. 2024 je Podjetniški sklad objavil vavčerje za sofinanciranje pridobitve certifikatov novih (oziroma vzdrževanja/obnove) sistemov vodenja, proizvodov, procesov, storitev (kakovost, informacijska varnost, okolje, trajnost, digitalizacija poslovanja,…) s čimer lahko organizacije povečajo svojo konkurenčnost, možnost širitve na tuje trge in dvignejo kakovost poslovanja oz. izdelkov.
NIS 2 direktiva iz 2022 s 17. oktobrom prehaja v lokalno zakonodajo in uvaja osnovne prakse kibernetske higiene za izvajalce bistvenih storitev. Ti pa bodo svoje zahteve (skladno z zahtevami direktive za nadzor nad dobavnimi verigami in po možnosti v čim večji meri) prenesli na svoje (pod)izvajalce.
Potrebujete pomoč?
Borut Kmetič
Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam nudim svetovanje in pomoč pri optimizaciji poslovanja, predvsem z zgoraj navedenih področij. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.
Borut@SmartAssets.it
Borut@Medium
Borut@TheGoodMenProject
