Včeraj je v Trbovljah svoja vrata odprla prva ekološka pralnica. Odprla sta jo Janez in Marjana Kanižar, ki po novem poleg šivanja ponujata tudi čiščenje oblačil, odej in drugega tekstila. »Vse je mogoče,« je moto, ki se ga držita tako pri šivanju kot pri čiščenju.
Na Gimnazijski cesti 22 že skoraj tri desetletja brnijo šivalni stroji, s katerimi Marjana in Janez Kanižar popravljata oblačila Zasavcev, Radečanov in drugih. Lotila sta se že čisto vsega, od preprostega krpanja do popravila zahtevnih raztrganin, kakršne na primer nastanejo na kombinezonu motorista, ko ta pade z motorja. Ponosna sta na dejstvo, da se na kosih, ki sta jih popravila, sploh ne vidi, da so popravljeni.
Dela imata Janez in Marjana Kanižar vedno dovolj – ljudje so, kljub nizki ceni novih oblačil, še vedno navezani na svojo garderobo in raje popravijo kot kupijo novo. »Dela imamo toliko, da nimamo časa šteti strank,« se zasmeji Marjana Kanižar.
Včeraj pa sta Kanižarjeva uradno otvorila še pralnico, v kateri, pravita, očistijo prav vse – od prtov, odej, preprog, uniform, delovnih, intervencijskih oblačil, do bolj delikatnih tekstilov. Odprtje pralnice jima je omogočilo, da sta vso ponudbo združila na enem mestu.
V Kanižarjevi pralnici ni kemičnih čistil, vse čiščenje je osnovano na vodi, pojasni Janez Kanižar. Oblačila po pranju nimajo vonja po kemikalijah, temveč zgolj po svežem. »Ravno pred kratkim smo dobili moško 
obleko, oprano v kemični čistilnici, katere lastnik noče nositi, ker preveč smrdi po čistilih,« pravi, »zdaj jo bomo očistili in bo imela normalen vonj.« Oblačila po pranju tudi zlikajo.
In če kdo dvomi v učinkovitost ekološkega pranja, ima Janez Kanižar zanj dokaz – svoj siv suknjič, ki ga je uporabil za eksperiment. »Namazal sem ga z vsem mogočim,« pravi, »gorčico, kečapom, krvjo, ko smo montirali stroje, sem ga imel v pralnici na tleh. Neprepoznaven je bil.« Po pranju pa je bil suknjič kot nov.
Besedilo in foto: Martina Drobne
