Vladimir Garantini

Pesniki

Vsakdo je najprej otrok,

pesnik tudi,

a z leti se postaramo,

pesnik pa ostaja mladosten,

otroško zvedav, mlad

in se še zmeraj po otroško čudi.

 

Za družbo so pesniki navadne zgube,

ne orjejo, ne sejejo, ne kopljejo rude,

ne delajo v fabriki,

ne ustvarjajo nove vrednosti,

le šelestenju besed prisluškujejo,

jih na liste polagajo

in tlačijo v knjige.

 

Pravi pesnik nikoli ne odloži peresa,

čedalje bolj zavozlano piše:

zagrenjeno, smrtno resno, strto.

Običajen bralec hitro omaga,

od takih verzov ga peče zgaga.

 

Naslednjič pa spet

pokaže drugačen obraz

in muhaste, okrogle ustvarja –

humorja pravi izbruh,

da pokaš od smeha,

pa kakor za stavo

se z obema rokama

prijemaš za trebuh in glavo.

 

Slovenski pesnik postane šele,

ko ga kritika in literarna srenja prizna,

oblast ga ima rada,

če jo samo hvali in ne napada,

potem njegove pesmi

recitirajo na državni proslavi.

 

Vsakemu pesniku se kdaj malo utrga,

gre, blago rečeno, na otročje,

pa vesele, otroške, za mlade piše,

kakšno ljubezensko dvostišje,

jih pošlje v primerne revije,

jih vzame v naročje,

šole in otroke obišče.

 

Pesnik je, kakor vidite,

zelo zanimiva figura,

je na Zemlji božji sel, duh,

brez pesnikov bi bil svet

prazen, enoličen, dolgočasen –

kakor puščava pust.

 

Najslavnejše pesnike po smrti,

čez desetletja, doleti čast,

da jim državna ali občinska oblast

na vidnem kraju postavi spomenik.

Pravi obelisk pa si pesniki

že za časa življenja postavijo sami.

Takega spomenika

ne zruši čas in nobena oblast.

Vladimir Garantini je Zagorjan. V svojih verzih zna biti hudomušen, pa tudi resen, pesem zna napisati v izborni slovenščini, pa tudi v knapovskem jeziku.

O sebi je lani zapisal: »Pesnim, kar pomnim, izdal sem sedem samostojnih pesniških zbirk in tri skupinske. Objavljal sem v različnih medijih, veliko tudi v Savusu. Vsebinsko so moje pesmi raznovrstne. Uporabljam prosti verz in vezano poezijo, odvisno od tematike. Tudi slikanje mi ni čisto tuje.« Objavljamo pesem Pesniki, ki bo kmalu izšla v novi pesniški zbirki Izgubljene bližine. Knjižica bo vsebovala 70 pesmi (socialne, politične, kmečke, otroške, osebno izpovedne), ki bodo razporejene v tri cikle: Karantena, Prisrčnice, Izgubljene bližine. Pesmi so raznovrstne po ubeseditvi: resne, šaljive, ironične, otroško igrive. In se bodo z užitkom brale.

 

Foto: arhiv Savus