Vid Šteh


Alba

Ob zimskih jutrih prebuja me spomin,

spomin na vsoto najinih bežnih bližin,

včasih nebo –

včasih sonce –

včasih oba spišeta mi novo poglavje,

včasih tvoje oči –

včasih tvoje prsi –

včasih oboje služi mi kot vzglavje.

 

Ob zimskih večerih pulover puščaš mi,

pulover, ki čuva najino pohoto in strasti,

včasih na oknu –

včasih pri vratih –

včasih na obešalnikih najinih sokov,

včasih oblečena –

včasih gola –

včasih s težavo loviva sapo za domov.


Vid Šteh je Trboveljčan. O odnosu do poezije pravi: »Poezija je v meni verjetno počivala že od rojstva, v srednji šoli pa je vendarle pogumno pokukala na plano in se iz misli preselila na papir. Dosedaj sem izdal dve pesniški zbirki, Nepopolni konec sveta (2013) in Prelomnica (2015). Moja poezija je raznolika in polna različnih emocij: od jeze, razočaranja, upanja in veselja. Namen moje poezije pa je, da tudi tistim, ki pesmi ne berejo pogosto, dam nekaj, kar jih bi spomnilo na svoje življenje in razloge, zakaj živijo.«


Foto: arhiv Savus


 

Prejšnji članekPesniki
Naslednji članekOtroci