torek, 14 januarja, 2025

Iz te kategorije

Otroci

Lina Golotić


Otroci

Prihodnost si kujem

s peresom in glavo,

ob tem se sprašujem:

»Le kaj bo iz mene nastalo?«

 

Sem sposoben

iz sebe izpljuniti znanje,

sem mami, sestri, očetu podoben,

lahko uresničim vse sanje?

 

Spomnimo se lego kock,

rdečih in belih,

otroški smeh v visokih decibelih

pred okni naše šole

opomni nas,

da je naš glas

prihodnost.

 

Najlepši smo v trenutkih,

ko kujemo dež idej.

To kar smo,

bili smo,

in kar bomo

odločitev naša je, brez mej.

 

Verjamemo,

da zmožni postati smo zdravniki,

psihologi, farmacevti,

kemiki, matematiki in slovenisti,

arhitekti in anglisti.

 

Nosimo pšenico upanja

do mlina časa

za moko spomina.

Za kruh, snovan iz truda,

strasti in želj visoka magnituda

nas žene, da iz znanja nastala bo etuda.

 

Preteklost naj je naša rdeča nit,

pred nami stoji zid težav kamnit.

A mi se tega ne bomo bali,

rdečo nit si bomo sami stkali.

Obstaja zavedanje,

da prihodnost trdo bo razjedanje.

A mi se ne damo.

 

Smo konstrukcije,

smo mostovi,

smo strast, utrdbe in gradovi.

Smo muza, ki jo poet opeva,

smo srce, ki v prsih divje dirja.

 

Pustite nam do besede!

Naj glas naš ne postane monolog,

pozivamo, da nismo ovčje črede,

naj življenje naše vaš ni katalog.

 

Naključje ostalo je golo pred nami,

ne bomo predali se socialni omami,

imamo glas, naš glas je strup,

mravljinci prilezejo na vaš zgornji trup.

 

Porušili bomo zidove korupcij,

premagali bučne valove indukcij.

Mi sami smo smrt, destrukcija tistih,

ki ne pustijo plavati nam v lastnih mislih.

 

A bistveno več smo kot kosi mesa,

skorja kože ali meja živega.

Smo prihodnost,

smo vztrajnost,

smo trud

in solze

in gorjé.

 

Naš pot naj se vidi,

naš glas naj se sliši,

naše roke so stisnjene v pest.

Vztrajno, trdno in strastno

povemo vsem glasno:

 

Gradili bomo sanje,

pokazali naše znanje,

svet poslali bomo v gnanje!

Ko v žilah pretaka se vprašanje,

naš odgovor je bučanje.

In kričimo »mi smo tu!«

Roké v zrak držimo, v srcih nam goré

strast, upanje, svoboda,

čeprav smo vsi na koncu le ljudje.


Lina Golotić je Hrastničanka, ki piše pesmi, sodeluje pa tudi v Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje. Objavljamo njeno pesem Otroci.

 


Foto: arhiv Savus


 

Previous article
Next article

Isti avtor