Ob začetku šolskega leta smo pripravili pregled, kaj je novega na zasavskih srednjih in osnovnih šolah ter vrtcih in glasbenih šolah v novem šolskem letu. Danes je na vrsti Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje, odgovore na vprašanja nam je prijazno poslal ravnateljica šole Katarina Pajer Povh.
Ali ste med počitnicami opravili kakšna naložbena oziroma vzdrževalna dela v svojih šolskih objektih? Katera, kakšna je vrednost?
Na šoli smo med počitnicami izvedli generalno čiščenje in redna vzdrževalna dela: obnova stolov v zbornici, sanacija strehe na prizidku, obnovitev parketa v telovadnici, delna zamenjava zunanjih žaluzij, beljenje dveh učilnic, čiščenje nadstreška in zunanje čiščenje oken v prizidku ter zamenjava dotrajanih vrat v WC-jih. Nabavili pa smo tudi nov pomivalni stroj, vodni sesalec, visokotlačni čistilec in nekaj pohištva za jedilnico.
Koliko učencev bo v tem šolskem letu obiskovalo vašo šolo in v koliko oddelkih se šolajo?
Na OŠ Tončke Čeč bomo v šolskem letu 2024/25 na obeh programih imeli 407 učencev. Osnovnošolski program bo obiskovalo 377 učencev, šolali se bodo v 18 oddelkih. Prilagojen osnovnošolski program z nižjim izobrazbenim standardom pa bo obiskovalo 30 učencev v 5 oddelkih, od katerih sta 2 kombinirana.
Koliko od teh je prvošolcev?
Na šoli imamo 45 prvošolcev, od tega 43 v osnovnošolskem programu ter 2 v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom.
Kako ste se pripravili na novo šolsko leto?
Priprave na šolsko leto so potekale tako kot vsako leto – intenzivno in strokovno. Sledili smo novostim, ki se dogajajo v šolskem prostoru, predvsem pa smo se osredotočili na to, da bomo z učenci vzpostavili dobre odnose, ki so temelj za njihovo uspešno delo ter zgradili okolje, kjer se bodo učenci počutili varne in sprejete, kajti le-tako bomo ustvarili optimalne pogoje za učenčeve dosežke in razvoj. Želimo si konstruktivnega in spoštljivega sodelovanja s starši, saj imajo starši neprecenljivo vlogo pri tem, kako so učenci prilagojeni šolskemu življenju. Skupaj z njimi si želimo poiskati najboljše poti in rešitve za vsakega otroka. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo okolje, kjer bodo učenci lahko rasli in cveteli – tako v znanju kot v osebnem razvoju.
Imate v letošnjem šolskem letu v načrtu kakšne večje dejavnosti, povezane s šolo (morda obletnice, prireditve, sodelovanje s širšo skupnostjo itn.)?
To šolsko leto nimamo posebnih obletnic na šoli, vedno pa sodelujemo v lokalni skupnosti in na občinskih prireditvah. Kot vsako leto bomo ob občinskem prazniku skupaj z Glasbeno šolo Trbovlje izvedli tradicionalni promenadni koncert Pozdrav našemu mestu, sodelovali pa bomo tudi z najrazličnejšimi društvi, zavodi in drugimi organizacijami v lokalnem prostoru.
Se boste v letošnjem letu lotili kakšnih večjih vsebinskih projektov?
V preteklem šolskem letu smo bili uspešni na razpisu Erasmus+ projektov – sodelovalna partnerstva KA2 v skupni vrednosti 60.000 evrov. To nam je v razpisnem roku uspelo le trem institucijam, mi pa smo bili izmed teh edina osnovna šola. Projekt smo poimenovali Kindness is our superpower. Pri njem sodelujemo še z lokalnim zavodom Aspira ter partnerjem YOMN iz Španije. Aktivnosti so pričele potekati že v preteklem šolskem letu, to šolsko leto pa bomo nadaljevali s treningom strokovnih delavcev v Španiji, pripravo interaktivnega priročnika ter, predvidoma avgusta 2025, s konferenco za zasavsko strokovno javnost. To je zelo obsežen projekt (strokovno in finančno), s katerim naslavljamo trende v zadnjih letih, kot so porast individualizma, medvrstniškega nasilja in hiter razvoj na vseh področjih. Učencem in učiteljem bomo ponudili trajnostno metodologijo za pouk, ki sloni na gestalt terapiji in spodbuja tako pripadnost skupnosti, pozitivne odnose ter opolnomoči tako posameznike, kot skupine. Od projekta bodo imeli koristi tako učitelji kot učenci, hkrati pa je zastavljen s ciljem, da bodo rezultati in priročnik dostopni širši javnosti.
Kot konzorcijski partner se bomo pridružili tudi projektu, ki bo omogočal pravičen prehod Zasavske regije v okviru VIZ zavodov. Nadaljevali pa bomo z utečenimi, pa zato nič manj vsebinsko močnimi trajnostnimi projekti Eko šola, Zdrav šola, Planetu Zemlja prijazna šola, Mepi, eTwining, Naša mala knjižnica…
Kaj pogrešate (morda ureditev kakšnih prostorov, posodobitev, gradnjo česa novega, posodobitev programov itn.), kaj bi radi spremenili, izboljšali?
Na naši šoli se srečujemo s prostorsko stisko in dotrajanostjo prostorov. Vsako leto sicer obnavljamo in skrbimo za šolske prostore, a žal je tako, da so to lahko le lepotni popravki, saj denarja v lokalni skupnosti za prenovo in dozidavo ni. V tem šolskem letu nam največ težav povzroča prav povečanje oddelkov v prilagojenem programu, a smo jih v dogovoru z vodstvom Glasbene šole Trbovlje zaenkrat uspešno rešili.
Nujna je prenova vse IKT opreme oz. zamenjava tabel s pametnimi ekrani, če želimo v korak s časom ter izobraževati učence za prihodnost. Tudi kreda in zelena tabla sta pomemben del poučevanja, a žal je tako, da so poklici prihodnosti vezani na sodoben tehnološki razvoj, sodobne tehnologije pa v šolah kronično primanjkuje. Zato si želimo, da bi se šola v tem pogledu posodobila in nadgradila.
Prostorska stiska pa ni vezana smo na učence, pač pa se je s številom učencem v zadnjih letih povečalo tudi število zaposlenih. Tako strokovni delavci, kot tudi administrativni delavci na šoli nimajo dovolj prostora za pripravo in opravljanje dela. Želeli bi si pridobiti osnovne prostorske pogoje za opravljanje našega dela.
Koliko ljudi je zaposlenih v vašem zavodu?
Na OŠ Tončke Čeč je zaposlenih 65 oseb.
V preteklih letih je bilo učiteljev v Sloveniji preveč, sedaj jih je premalo. Je tudi pri vas tako? Zakaj ja ali pa zakaj ne?
Učiteljev kronično primanjkuje na celotnem ozemlju Slovenije. Tudi dejstvo, da so učitelji v naši državi v povprečju med najstarejšimi v Evropi, ni ravno vzpodbudno za prihodnje. Problem je kompleksen, potreboval bi rešitve na sistemski ravni. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sicer že poskuša z nekaterimi ukrepi, ki pa po mojem mnenju ne bodo učinkoviti oz. vsaj ne dovolj, da bi zapolnili vrzel v pomanjkanju učiteljev. Prva naloga je, da kot družba sprejmemo znanje kot vrednoto, kar tudi je, in vrnemo ugled in spoštovanje učiteljskemu poklicu. Ni vsak sposoben opravljati tako pomembnega, zahtevnega in hkrati krasnega poklica.
Ravnatelji smo kot čarovniki, ki vsak začetek šolskega leta nekako uspemo organizirati delo tako, da nimamo manko kadra in tudi letos sem uspela to storiti na naši šoli. Kako dolgo časa pa nam bo to uspevalo, pa ne vem.
MP
Foto: osebni arhiv, David Kranjc (šola)
