Nocoj je spet priložnost za pesem. Zagorski pesnik Vlado Garantini nam je poslal nekaj novega. Takole je zapisal: »Spoštovani Savus, tule vam pošiljam en košček bridke osebne zgodovine, morda bi jo lahko objavili med zasavskimi verzi, čeprav imam za objavo v novi pesniški zbirki Izgubljene bližine bolj moderne pesmi. Predlagajte. Srečno Savus!« Objavljamo jo kar nocoj, za Zasavske verze, ki jih bomo objavljali 8. februarja, pa nam bo Vlado prav gotovo poslal kakšno moderno pesem. Čeprav, tudi ta ni čisto nič zarjavela. Le nostalgična in malo žalostna je.
O davnih časih
Zgodilo se je v tistih
davnih, težkih časih,
o katerih se
skoraj več ne piše,
takrat so mojega ata
švabi odgnali v smrt
iz domače hiše.
Pa je srečo imel,
s savske postaje
jim je ušel.
Zgodilo se je v tistih
davnih, težkih časih,
o katerih se
skoraj več ne piše,
ker sta moj ata
in moja mama
bila partizana,
je moj dedek Tone
v Begunjah čakal na smrt.
Njegova sestra uršulinka Pia
ga je kot dobra vila
iz švabskih krempljev rešila.
Ker sta moj ata in mama
bila partizana,
smo dedek, babica in jaz
v švabskem lagerju
izgnanci postali.
In ker se o tistih
davnih, težkih časih
skoraj več ne piše,
sem to zgodbo,
da nekaj malega postorim
in jo rešim smrti,
Savusu odložil na rame.
Vlado Garantini
Foto: arhiv Savus