Direktorji zasavskih zdravstvenih domov Gregor Pajić, dr. Denis Tomše in Saša Bajda in direktor Splošne bolnišnice Trbovlje Metod Kurent pozivajo prebivalce Zasavja k cepljenju. Zaradi svoje varnosti, varnosti vseh okrog njih in zaradi obremenjenosti zdravstvenih delavcev, pravijo.

Javna izjava

»Direktorji JZZ Zasavja soglasno podpiramo cepljenje in apeliramo na vse še necepljene prebivalce in tiste, ki potrebujejo poživitveni odmerek, da se čim prej cepijo. Virus se širi izjemno hitro in bo preplavilo državo v prihodnjih nekaj tednih.

S cepljenjem boste zaščitili sebe in svoje najbližje, hkrati pa preprečili kolaps zdravstvenega sistema, ki se obeta zaradi izjemno hitrega širjenja različice omikron. Dejstvo je, da je 90% bolnikov na intenzivni negi necepljenih. Veliko število hospitalizacij lahko preprečimo edino z dovolj visoko stopnjo precepljenosti.

Ne v zdravstvenih domovih, ne v bolnišnicah ne bomo mogli zdržati pritiska. Težka bolezenska stanja in posledično tudi smrt v večji meri ne bodo problem samo necepljenih zaradi posledic COVID-a ampak tudi drugih bolnikov, saj bo celoten zdravstveni sistem okupiran edino in samo s COVID-om.

Pozivamo vas, da se cepite v dnevih cepljenja od četrtka 13. januarja do sobote 15. januarja 2022 vsak dan od 8. do 20 ure v enem izmed cepilnih centrov v Zasavju,« so v skupni izjavi zapisali direktorji zasavskih javnih zdravstvenih zavodov.

V Hrastniku velika precepljenost

Skupno izjavo direktorjev javnih zdravstvenih zavodov v Zasavju je predlagal direktor Zdravstvenega doma Hrastnik Gregor Pajić: »Glede na predvideno širitve virusa, ki ni optimistično v tem in v prihodnjih tednih, smo se odločili za skupen poziv na cepljenje. Dnevi cepljenja, ki so organizirani v celi državi, bodo od četrtka do sobote od 8. zjutraj do 8. zvečer, zato vse ljudi vabim na cepljenje, kajti to je edini način, da ta virus premagamo. V Hrastniku je trenutna precepljenost 65% in je ena največjih v državi. Zahvaljujem vsem tistim, ki so prišli na cepljenje in skrbijo za svoje zdravje in zdravje drugih in bi pozval vse tiste, ki še niso prišli na cepljenje, naj se cepijo.«

90% bolnikov na intenzivi ni cepljenih

Direktor ZD Trbovlje dr. Denis Tomše pa pravi: »Vemo, s kakšno hitrostjo se širi omikron in v kolikor precepljenost ne bomo v zelo kratkem času dvignili, lahko pričakujemo kolaps, ne samo zdravstvenega sistema ampak verjetno družbe v celoti. Tudi z moje strani velja apel vsem Zasavčanom, da se udeležijo dni cepljenja. Če ne morejo na cepilna mesta v teh dneh, se lahko cepijo tudi katerikoli drug dan v vseh zdravstvenih zavodih v Zasavju. S tem pomagajo v prvi vrsti zaščitit sebe in svoje najbližje in pomagati nam, zdravstvenim zavodom, da bomo lahko delali v normalnih pogojih.«

Tomše je nadaljeval: »Zavedati se moramo, da je trenutno 90% ljudi, ki so na intenzivni negi, necepljenih, zato je nesmiselno poudarjati, da cepljenje ne deluje. Cepljenje absolutno deluje, ne ščiti 100% pred obolelostjo, zagotovo pa v zelo zelo veliki meri ščiti pred hujšim potekom bolezni.«

V Trbovljah je precepljenost okrog 64%. Zasavje je kot regija najbolj precepljena regija v Sloveniji.

V Zagorju cepljenje vsak delovnik

Direktorica ZD Zagorje Saša Bajda pa je povedala: »Tudi v Zdravstvenem domu Zagorje smo se odločili in pristopili k akciji cepilni dnevi, ki bo potekala od 13. do 15. januarja. Cepljenje bo potekalo vsak dan med 8. in 20. uro v bivših prostorih naše prodajalne v Zdravstvenem domu v Zagorju, vhod pa je na spodnji strani zdravstvenega doma. Apeliram na vse, ki se še niso cepili, oziroma, ki potrebujejo drugi ali tretji odmerek, da se cepljenja udeležijo, saj bodo s tem zaščitili tako sebe, kot vse svoje bližnje in tiste, s katerimi se družijo.

V Zdravstvenem domu v Zagorju sicer poteka cepljenje vsak dan od ponedeljka do petka. Poleg cepljenja proti covidu poteka istočasno cepljenje proti gripi. Podobno je tudi v obeh drugih zdravstvenih domovih v Zasavju. Povsod cepijo tudi otroke.

»V Zagorju je precepljenost okrog 60%, če gledamo celotno populacijo. Če pa gledamo 18+, smo pa že blizu 70% precepljenih vsaj s prvim odmerkom,« je še povedala Bajda.

V bolnici so razmere izjemno resne

Direktor Bolnice Trbovlje Metod Kurent je dejal: »Praktično 80% vseh težjih primerov v naši bolnišnici na intenzivni negi je necepljenih. Cepljenje je definitivno  najboljša preventiva proti corona virusu. Osebje v bolnišnici je že na koncu svojih moči, pokamo po šivih. Ljudje so utrujeni, izčrpani, težko je vse nadomeščati zaradi nove mutacije virusa. Veliko ljudi ostaja doma zaradi otrok, ki so okužbo prinesli z vrtcev in šol, zaradi partnerjev. Dejansko že težko pokrivamo izmene.«

Seveda odsotnosti in utrujenost vpliva na celotno delo v bolnišnici. Kurent: »Ravnokar smo začeli z operacijami po normalnem terminskem planu. Ob tem pa se nam že obeta, da bomo spet morali odpirate kovid oddelek. To pomeni, da bomo zaradi pomanjkanja strokovnega osebja morali ponovno morali zuapreti eno od dveh operacijskih enot, delo v drugi pa omejiti. To enostavno pomeni, da bo preventiva spet trpela na račun tistih, ki se niso cepili.«

Minister za zdravje je izdal tudi priporočilo, da naj v bolnišnicah oblikujejo teame, ki bodo kolobarili. Je v Trbovljah to sploh mogoče? Kurent pravi: »Pri tako zdesetkani ekipi je to na meji. Sama prekuženost oz. precepljenost osebja je ok. Vendar se je zaradi izčrpanosti težko držati vseh normativov. Težava je že odmik miz v napolnjenem inertnem in intenzivnem oddelku. Po drugi strani je težko zagotavljati še varno delo v smislu delovno upravne zakonodaje, ker gredo nadure čez vse normalne meje. Vemo pa, da je v takšni situaciji večja možnost strokovne napake, česar se pa želimo izogniti.«

Zato Kurent poziva: »Cepimo se, da bomo skupaj to preboleli. Tudi tisti, ki se do sedaj niso želeli. Naj bodo solidarni do tistih, ki potrebujejo strokovno pomoč in jo zaradi tega, ker zdravimo covid bolnike, ne moremo nuditi na preostalih operativnih posegih, ki se zaradi tega odmikajo.

V Splošni bolnišnici Trbovlje sta intenzivni in interni oddelek napolnjena do zadnjega kotička. Bolnica Trbovlje po besedah direktorja praktično ni več sposobna sprejemati drugih bolnikov. Starost bolnikov se v primerjavi z letom 2021 se niža. Lani je bila starost najbolj akutnih bolnikov preko 72 let, letos je povprečna starost 68 let. Edina dobra stvar te mutacije je ta, da obolevniki nimajo tako hudih oblik bolezni, da bi bili vsi potrebni zdravljenja z ventilatorjem.

MP

Foto: MP