Vsak dan se srečujemo s poplavo različnih novic in vsebin. Informacije, ki jih preberemo, so lahko resnične, delno resnične ali pa tudi neresnične. Lažne novice niso sodoben pojav, internet pa je povečal globalno možnost širjenja takšnih novic. S tem se ukvarjajo tudi v projektu Zasavske ljudske univerze. Objavljamo prispevek Lize Kokole iz ZLU.
Širjenje lažnih informacij
Težava se pojavi, če verjamemo lažnim informacijam in jih delimo naprej (na družbenih omrežjih). To vodi v širjenje lažnih novic, katerim verjame in jih naprej deli še več ljudi. Več, kot je takšnih bralcev, večje je širjenje lažnih novic.
Med lažne novice spadajo nepreverjene, napačne informacije, pristranske informacije, psevdoznanost ali navidezna znanost, teorije zarote, lažne slike in videoposnetki ter trolanje. Namen širjenja lažnih novic je vzbuditi zabavo ali provokacijo, pogosta pa je tudi manipulirana novica, s katero avtor nadzira bralca in ga z resnično vsebino privede do lažnega sklepa.
Kako naj zaupamo novici
Katerim novicam lahko zaupamo? Ko preberemo novico in želimo izvedeti, če gre za lažno novico, moramo preveriti vir objave. Če za avtorja objave še nismo slišali, poizvemo o novici še iz drugih virov (če le ti obstajajo). Nato preverimo še informacije o viru. Resnični avtorji bodo navedeni, saj bodo želeli biti čim bolj prepoznavni. Kakovostni avtorji so strokovnjaki s področja, o katerem pišejo. Lažne novice lahko prepoznamo tudi po objavi s slovničnimi napakami in nepristno podporo fotografij. Pozorni moramo biti tudi na to, če novica vsebinsko vzbuja predvsem negativna čustva in predstavlja le eno stran konflikta. V tem primeru bi se bilo dobro vprašati, zakaj je bila objava napisana in komu to koristi. Torej bodimo kritični in zaupajmo uradnim institucijam, strokovnjakom in uveljavljenim, verodostojnim medijem.
Preverjanje informacij
Ali preverite vsako informacijo, ki jo preberete? Internet je v prvem letošnjem četrtletju po podatkih državnega statističnega urada redno uporabljalo 89 % prebivalcev, starih med 16 in 74 let. Na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih jih je 58 % videlo neresnično ali dvomljivo informacijo, njeno resničnost pa je preverilo 37 % uporabnikov (Mladina, oktober 2021).
Starejši bolj ranljivi
Raziskave kažejo, da so starejši državljani med najbolj ranljivimi in dojemljivimi za lažne novice. Pogosto se bojujejo s sledenjem digitalne preobrazbe, ki jo povzroča hiter razvoj medijskih tehnologij. Zaščita državljanov pred obsežnimi dezinformacijami je zato še posebej pomemben izziv za sodobno Evropo.
Tudi v Zasavju
Problem lažnih novic in s tem povezane ranljivosti starejših smo zaznali tudi na Zasavski ljudski univerzi, zato smo se priključili k mednarodnemu Erasmus+ projektu z naslovom Boj proti lažnim novicam in dezinformacijam. Partnerji iz štirih evropskih držav (Grčija, Italija, Poljska, Slovenija) načrtujemo, da bo v delavnice spomladi 2022 vključenih 180 starejših odraslih ki se bodo naučili prepoznavati lažne novice. S tem bomo izboljšali digitalne kompetence starejših. Pripravili bomo tudi priročnik in računalniške igre za podporo pri delu izobraževalcev, učiteljev in trenerjev na področju učenja odraslih z namenom boja proti lažnim novicam in dezinformacijam.
Liza Kokole
Foto: arhiv Savus
