Ali Slovenci plačujemo drago elektriko?
Ne. Se pa lahko situacija hitro spremeni ob nespametni elektroenergetski politiki, predvsem v primeru brezglavega subvencioniranja proizvedene električne energije iz obnovljenih virov energije – predvsem fotovoltaike. Po Eurostatovih podatkih za I. kvartal letošnjega leta ima samo sedem držav v EU cenejšo elektriko za industrijo, med katerimi ni nobene naše sosede, cena elektrike za tipičnega gospodinjskega odjemalca je dvanajsta po vrsti, na 12. mestu smo tudi glede BDP, merjenega s standardom kupne moči.
Ali je zaprtje TET vplivalo na preskrbo z električno energijo v Sloveniji?
Ne. Na žalost. ELES ima čezmejne prenosne kapacitete moči štirikratnika končne porabe v Sloveniji. Teoretično tudi zaprtje NEK ali TEŠ ne bi vplivalo na preskrbo. Druga stvar pa so cene, po katerih bi pla-čevali električno energijo. Vendar, zopet »na žalost«, TET je bila stro-škovno najmanj učinkovita proizvodna enota v Sloveniji, če upoštevam t.i. bazne elektrarne.
Z Zasavjem ste kot Zasavčan povezani od začetka svoje poslovne poti. Kakšen je danes vaš pogled na prehojeno obdobje?
Med leti 1982 do 1995 sem služboval v takratni STT, oziroma Strojegradnji. Po stečaju sem se decembra 1995 zaposlil v Rudniku Zagorje v zapiranju. Kako je bilo takrat v zasavski elektroenergetiki? V prvih letih sem se predvsem »naivno« spraševal, kje je pravica za zaposlene, ko sem pomislil na nekdanje sodelavce iz STT – iz proizvodnje, med njimi tudi na svojega očeta, ki so pozimi kurili v kovinskih sodih, da jih ni zeblo. In to primerjal s pogoji dela v zasavski energetiki. Bilo je lepo! Preveč, da bi lahko trajalo v neskončnost!
Kako pa je bilo s sredstvi za zapiranje?
Zasavje je od leta 2001 prejemalo letno dve izdatni finančni injekciji – sredstva iz Zakona o zapiranju RTH ter subvencije za proizvodnjo električne energije iz domačega premoga (TET). Večina teh sredstev je bila porabljena za tekoče stroške, strokovno in še kakšno oporo v takratnem direktorju Banke Zasavje Zdenku Fritzu, takratnemu predsedniku uprave SID banke Marjanu Kramarju. Znali smo uporabiti pač vse svoje znanje in povezave v dobrobit tega projekta. Tu ne smem pozabiti na sedanjega župana občine Hrastnik in takratnega državnega poslanca Mirana Jeriča, ki nam je s svojim angažiranjem uspel preko zakona sanirati 2 milijardi tolarjev dolga, katerega smo podedovali od nekdanjega RRPS.
Marsikdo ne ve, da ste bili ključni člen tudi pri upokojevanju rudarjev …
To drži. To upokojevanje je bilo res izvedljivo predvsem zaradi mojega izjemno dobrega sodelovanja s takratnim finančnikom RTH, Zdravkom Stradarjem. Še sreča, da smo takrat preko zagorskega rudnika upokojili precejšnje število rudarjev iz RTH, RTH pa je zaposloval mlaj-še rudarje iz Zagorja. Ja, bila so lepa leta, za katera lahko trdim, da je bilo sodelovanje med občinami zgledno. Seveda, lahko bi naredili še dosti bolje, kot smo. Obdobje zapiranja
RTH ne bom komentiral.
Kakšna je nadaljnja usoda stikališča pri TET?
Stikališče je naša last. Smo v fazi projektiranja novega, sodobnega GIZ stikališča, katerega investicijska vrednost se ocenjuje na okrog 20 mio EUR in katero bo nadomestilo sedanje prosto zračno stikališče.
Koliko delavcev TET je našlo kruh v Elesu, boste lahko zaposlili še koga?
Bom vaše vprašanje spremenil: koliko ljudi iz Zasavja je našlo službo v družbah, katere sem vodil ali pa sem bil član uprave? Vsaj 50. Se bom pošalil – to je kvalitetnih delovnih mest, kot jih je bilo ustvarjenih z raznimi programi. Na žalost pa gre za delovna mesta izven Zasavja.
Ali Zasavje res povsem izgublja svojo nekdaj močno vlogo v slovenski energetski?
Zasavja na elektroenergetski karti Slovenije ni več. Ostaja samo še pomembno vozlišče 110 kV prenosnega omrežja. Če grem v spominu pet in več let nazaj mi postane kar malo «slabo« ob misli, kako veselo so zasavski energetiki hodili po nasvete v Šaleško dolino. Ob tem pa se niso zavedali, da je pomenila odločitev o izgradnji 600 MW bloka v TEŠ isto-časno tudi, sicer ne napisano, smrt zasavski energetiki.
Žal mi je, da v letu 2003 ni prišlo do izgradnje kogeneracije, katera bi kot energent porabljala nenevarne komunalne odpadke iz celotne Slovenije. Delo bi imelo več kot 100 zaposlenih, vsaj Trbovlje in Hrastnik bi imela relativno poceni ogrevanje, ti dve občini bi lahko zahtevali tudi določeno rento. Pa smo…
Kako ocenjujete projekt izgradnje hidroelektrarne na srednji Savi?
Pri tem projektu identificiram najmanj pet ključnih problemov, in sicer problem povezati investicijske namere elektroenergetike (HSE in GEN Energija), DRSC in SŽ, ume-ščanje v prostor in številne, včasih res »neumne« omejitve zaradi narave, živali/c, problem nizkih cen
električne energije na borzah, nezmožnost prikazati investicijo kot ekonomsko opravičljivo, investicijska »invalidnost« HSE kot nosilca tega projekta, v primeru prevzema pobude s strani GEN Energije pa pričakujem, da bo ta dala prednosti izgradnji HE Mokrice.
Kaj pa obnovljivi viri energije, kot so veter, lesna biomasa, sonce ipd.?
Zavedam se, da bo šel razvoj v elektroenergetiki v smer naprav na OVE. Kdaj in s kakšnim tempom v Sloveniji – to je vprašanje, na katerega odgovor mora pojasniti bodoči EKS. Slovenija je v vrhu držav EU glede na delež proizvedene električ-ne energije iz OVE v neto končni porabi daleč, daleč pred npr. Nemčijo. To, kar smo naredili na področju fotovoltaike, je za Slovenijo bistveno večja napaka kot blok 6 v TEŠ. Vendar, o temu se ne piše preveč.
In kako bo to vplivalo na cene elektrike?
Na to vam lahko odgovorim zelo hitro. V Sloveniji se ob t.i. »referenč-ni grosistični ceni« 40 €/MWh gibljejo podpore v povprečju med 41 do 214 €/MWh, skupaj to pomeni, da
lastniki tovrstnih naprav prejemajo za vsako MWh med 81 do 251 €/MWh. Za primerjavo – stroškovna cena iz Bloka 6 v TEŠ se giblje okrog 65 €/MWh. Napovedujemo povečevanje končnih cen električne energije, neodvisno od borznih cen.
Kaj menite o gradnji druge slovenske jedrske elektrarne?
Preteklih nekaj mesecev je bil v javni razpravi dokument – smernice Energetskega koncepta Slovenije. Sredi tega meseca sem gostil Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Zelo jasno sem jim povedal, kje mislim, da so smernice pomanjkljive in enostranske.
Kje vidite glavne zadržke?
Navedene ključne točke, usmeritve in cilji na nek način že vnaprej določajo vizijo razvoja in energetskega koncepta Slovenije, kar je nesprejemljivo (naprave na OVE, NEKII)! Zakaj ne dve ali tri variante za razpravo in odločanje? V Sloveniji nimamo pripravljenih projekcij gospodarskega, okoljskega in druž-benega razvoja države. Na čem bo temeljil EKS, če teh politik in projekcij nimamo? So slovenska gospodinjstva in industrija pripravljeni plačevati realno višje stroške EE kot sedaj, brez da elektroenergetska politika vpliva na dvig BDP? Bomo pri sprejetih mednarodnih okoljskih zavezah slepo sledili modelu Nem-čije ali bomo iskali za nas optimum in predvsem pozitiven narodno gospodarski učinek?
Trenutno ima Zasavje močno poslansko zasedbo v Državnem zboru. Bi se to moralo poznati na gospodarskem napredovanju regije?
Če ni iniciative gospodarstva, posameznikov, tudi sami poslanci ne morejo nič. Menim, da težko. Vem pa, da so se in se še zasavski poslanci trudijo, vendar so v DZ tudi poslanske združbe drugih regij, ki se trudijo enako.
Kako pa sicer od daleč vidite povezanost treh zasavskih občin, gospodarski razvoj?
Veliko besed, malo ali skoraj nič dejanj. Je pa vprašanje, kaj lahko občine sploh naredijo.
Kateri je za vas najlepši kotiček v Zasavju?
Brez dvoma Izlake s svojo okolico. Tudi hribovje okrog Trbovelj. Kot mlad fant sem imel predvsem rad izlete proti Kleku, preko Javorja, Svete planine in čez Gabrsko nazaj.
Ali Zasavce, ki so še vedno na pomembnih položajih v državi in tudi tujini, v Zasavju znamo izkoristiti?
Ne. To lahko potrdim iz osebnih izkušenj. In ne glede na to, da sem leta 2002 naredil vse, da je bila sprejeta odločitev o gradnji naprave za redukcijo SO2 v TET. Če je ne bi bilo, bi bil TET zaprt že okrog leta 2007. Gre zato, da določeni krogi v Zasavju ne prenesejo »konkurence«
od zunaj, pa čeprav gre za domačine, istočasno pa ne vidijo dlje od mostov čez reko Savo in krofov na Trojanah.
Kako gledate na razvoj Zasavja. Česa bi se morali lotiti, da bi regija zaživela?
Zasavje ne bo nikoli več tisto, kar je bilo. Na žalost nimamo naravnih danosti v obliki ravnih površin, lahko dostopnih cestnih transportnih poti. Pozabimo na velike tovarne. Upam
samo, da bo vodstvom preostalih velikih sistemov, ETI, Steklarne in Bartec Varnosti uspelo preživeti pasti globalizacije. Menim, da bomo imeli predvsem mikro in mala podjetja,
katerih dejavnost bo slonela na proizvodih, storitvah z veliko dodano vrednostjo. Propad oziroma zaprtje predvsem rudnika in elektrarne je izjemen udarec za malo podjetništvo,
katero je predvsem s svojimi storitvami oskrbovala ta dva gospodarska subjekta. Ravno tako bo velik udarec doživelo področje športa, kulture. Ocenjujem, da se bodo te posledice
v vsej svoji velikosti pojavile šele v prihodnjem letu.
Marko Planinc
