Program je potrdil Svet zasavske regije, ki ga sestavlja 23 članov, predstavnikov zasavskih gospodarskih družb, nevladnih organizacij in občin vključno z županjo in obemažupanoma. Svetu predseduje direktor Rudisa Andrej Gorjup. Razvojni program so člani sveta in različnih regionalnih odborov pripravljali in usklajevali kar tri leta. Vzrok za to je
tudi zakasnelo sprejetje aktualnega operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike in strategije pametne specializacije, ki so jo na državni ravni sprejeli šele
septembra letos. Pred sprejetjem je moralo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oceniti, da je program skladen z zakonom o spodbujanju regionalnega razvoja in razvojnimi politikami države. A kljub temu ni zagotovila, da bo program – kot je zapisan – (v celoti) uresničen. Gre le za opis razvojnih ciljev in naštevanje prioritet regije, ob katerih so navedeni tudi ukrepi, ki so finančno ovrednoteni. Do srečnega življenja v Zasavju, kjer bi
bila večina zaposlena v visoko konkurenčnih podjetjih, dihala svež zrak, uživala v učinkovito izrabljenem prostoru ter se zavoljo prijateljskih medregijskih odnosov ne bi pritoževala, če bi se na večerno rekreacijo vozila iz Zagorja v Hrastnik, nas po oceni sestavljavcev
programa loči pol milijarde ali natanko 685.779.000 evrov.
Konkurenčno gospodarstvo
Gre za področje, v katerega naj bi do leta 2020 usmerili največ denarja (438 milijonov evrov) in energije. Do novih delovnih mest naj bi Zasavju pomagal že leta 2011 ustanovljeni Razvojni center Novi Materiali (RC eNeM), center kreativnih industrij, urejen v prostorih bivše Mehanike, pametna tovarna Steklarne Hrastnik za proizvodnjo specialnega embalažnega stekla, ki bi zrasla med obstoječo Steklarno in objektom TKI, pospeševanje podjetništva, tudi socialnega, ter energetske investicije, kot so hidroelektrarne na srednji Savi, regionalni center za biomaso, sanacija degradiranih površin RTH ipd.
Okolje, zdravje, prostor
Po razvojnem programu predstavlja kakovostno okolje velik razvojni potencial. Je osnova za zdravje prebivalcev in zagotovilo, da se mladi in izobraženi ne bodo izseljevali iz regije. Zdravje prebivalcev pa se bo izboljšalo tudi zaradi ukrepov na področju infrastrukture, učinkovite rabe energije, povečanja obnovljivih virov energije in spodbujanja trajnostne mobilnosti. V to področje sodi tudi ravnanje z odpadki, sanacija stavb in ravnanje z varovanimi območji, kot je Natura 2000. Za uresničevanje ukrepov na področju okolja, zdravja, prostora in infrastrukture se predvideva 175 milijonov evrov.
Človeški kapital
Ukrepi s tega področja naj bi prinesli povečano število zaposlenih in samozaposlenih mladih, več mladih, ki so uspešno zaključili izobraževanje, posameznikov, ki bi se vključevali v nove modele usposabljanja, podprtih socialnih podjetij, več z nepovratnimi sredstvi podprtih skupnih projektov in večji delež prihodkov nevladnih organizacij v strukturi bruto domačega proizvoda. To naj bi dosegli z ustanovitvijo regijskega kreativnega grozda, povezovanjem nevladnih organizacij v okviru MREST-a, aktivno politiko zaposlovanja, karierno platformo
za zaposlene, projektom Podjetno v svet podjetništva, projektnim učenjem za mlajše odrasle, štipendijskimi shemami, različnimi projekti za ranljive ciljne skupine, v katero sodijo tudi starejši ipd. Ukrepi s tega področja so ocenjeni na 39 milijonov evrov.
Trajnostni turizem
Po mnenju snovalcev razvojnega programa je za razvoj zasavskega turizma največja ovira pomanjkanje kakovostnih ležišč. Leta 2013 je bilo v Zasavju 14 nastanitvenih objektov, ki skupno ponujajo 517 ležišč. Glavnina teh je v planinskih domovih (devet domov ima 91 sob
in 360 ležišč). Tako Zasavje letno v povprečju ustvari najmanj turističnih nočitev v državi, le 0,07 % vseh. Program zato predvideva razvoj zasavske turistične destinacije, izboljšanje turistične ponudbe in njene prepoznavnosti. To naj bi dosegli s spodbujanjem investicij v turistično infrastrukturo, promocijo in trženjem pod blagovno znamko V 3 krasne ter ugodnim poslovnim okoljem za razvoj turizma v regiji. Za vse ukrepe naj bi zadostovalo 25,5 milijona evrov.
Razvoj podeželja
Najcenejši naj bi bili ukrepi s področja razvoja podeželja, in sicer so ocenjeni na 7,5 milijona evrov. Usmerjeni naj bi bili v spodbujanje trajnostne samooskrbe z lokalno pridelano hrano, vzpostavitvijo tržnega in logističnega podpornega okolja za samooskrbo, povezovanje
lokalnih pridelovalcev v skupnih nastopih na trgu, spodbudami za mlade prevzemnike kmetij in podjetništva v okviru kmetijske dejavnosti. Na hribovitem podeželskem območju namreč živi pomemben del zasavskega prebivalstva. Sestavljavci programa se zavedajo, da je bil
razvoj teh območij v preteklosti zanemarjen in podrejen razvoju mest. Izvajanje ukrepov in projektov razvoja podeželja bodo zato poskušali usklajevati s Programom razvoja
podeželja in Strategijo lokalnega razvoja za območje LAS Zasavje 2014-2020.
Tatjana Polanc Kolander