Jani Zore se je z ženo Andrejo in hčerko Katjo jeseni 2022 podal na tritedensko potovanje v lastni režiji po Namibiji. Jani je Namibijo spoznal konec 20. stoletja na misiji Združenih narodov. Med misijo ga je obiskala tudi njegova žena Andreja in takrat se je začela njuna ljubezen do te države, zato jo največkrat imenujeta »najina Namibija«. V uvodu je na kratko opisal državo, ki jo najdete tej povezavi. Danes pa vam predstavlja Nacionalni park Etosha, ki je tudi največji nacionalni park v Namibiji.
Dežela nacionalnih parkov
Etosha
Nacionalni park Etosha (izg. Etoša) je največji med njimi in eden izmed največjih v Afriki. V lokalnem jeziku »etosha« pomeni »veliko belo prostranstvo«. Ime je dobil po velikem slanem jezeru – Etosha Pan). Leži v severnem delu države na nadmorski višini 1000 do 1300 m. Njegova velikost obsega skoraj 23.000 km2, kar je več kot površina Slovenije. Ustanovljen je bil pred 115 leti in je po površini obsegal 4-kratno sedanjo velikost – raztezal se je proti zahodu vse do obale Atlantika. Petina nacionalnega parka predstavlja suho slano jezero Etosha, ki leži v osredju vzhodnega dela parka. Jezero v deževnem času napolnijo pritoki s severa in vzhoda.
Čez dan 39, ponoči 12oC
Grmičasta površina parka in številna naravna in umetna napajališča predstavljajo vir preživetja za okoli 110 vrst sesalcev, 130 vrst ptic, 110 vrst plazilcev in 16 vrst dvoživk. Med sesalci so najbolj množične zebre, žirafe in antilope. Kar 10 vrst jih živi v čredah na območju parka (springbok, kudu, impala, gnu, eland, oriks, ….). Tukaj so doma tudi sloni, nosorogi, pavijani, svinje bradavičarke, mungosi, ljubke zemeljske veverice in številne zveri (levi, leopardi, gepardi, šakali, divji psi in hijene) ter številni drugi manjši sesalci.
40 km/uro
Nacionalni park je popolnoma obdan z žično ograjo in se vanj lahko vstopi le na štirih vhodih. Na območju parka se nahaja šest kampov, v katerih se lahko prenoči. V vsakem je trgovina z osnovnimi prehrambnimi potrebščinami, restavracija, bungalovi, prostor za kampiranje in bazen. V treh največjih kampih je tudi bencinska črpalka. Kampi in napajališča so med seboj povezana z urejenimi širokimi makadamskimi cestami.
Kampi v Etoshi
Dve uri za 29 km
Prav zanimivo je obnašanje obiskovalcev, ki prvič obiščejo park. Tudi mi nismo bili izjema, čeprav sva z Andrejo obiskala park že tretjič. Bom opisal to obnašanje kar na lastnem primeru. Sredi popoldneva smo se pripeljali do vhoda v park Anderson Gate, plačali vstopnino in podpisali izjavo o spoštovanju parkovnega reda ter se počasi odpeljali proti 29 km oddaljenemu kampu Okaukuejo.
Za to razdaljo smo porabili več kot dve uri, čeprav je bila cesta ves čas asfaltna, hitrost vožnje pa omejena na 40 km/uro. Zakaj?
Fotkanje
Ponovno smo se odpeljali nekaj sto metrov naprej in, glej ga zlomka, ponovno antilopa – tokrat impala, malo dlje pa trije gnuji. Tako smo korakoma po dobrih dveh urah le prišli do našega kampa, kjer smo prenočili. Ko smo se naslednji dan odpravili na ogled parka, smo se samemu sebi zelo smejali. Na naši poti nismo srečevali le posameznih živali kot prejšnji dan ampak na desetine njih, ki so se v čredah pasle naokoli in nam ob prihodu v njihovo bližino lepo pozirale. Je pač tako, da je prvo srečanje z divjimi živalmi v Afriki najslajše.
Jani Zore
Foto: Jani Zore