Slavko Grum je bil zdravnik, pisatelj in dramatik. Po njem je poimenovana Osnovna šola dr. Slavka Gruma v Zagorju ob Savi, po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu in nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo.
Slavko Grum se je rodil 2. avgusta 1901 v Šmartnem pri Litiji kot tretji od štirih otrok Franca in Marije Grum. Zaradi očetove službe so se leta 1906 preselili v Novo mesto, kjer je osnovno šolo obiskoval v frančiškanskem samostanu.
V Novem mestu je končal gimnazijo. Po maturi se je, čeprav sta ga starša prepričevala, naj gre študirat teologijo, vpisal na študij medicine na Dunaju. Bil je dobro seznanjen s psihoanalizo, kar je vplivalo tudi na njegovo pisanje. Tudi sam se je soočal s težavami, trpel je za psihosomatskimi motnjami, zapadel je v eksistenčno krizo in postal odvisen od kokaina.
Obvezni staž je začel opravljati leta 1926 v ljubljanskih bolnišnicah. Delal je v bolnici za ženske bolezni in na psihiatrični kliniki. Želel je delati v domači bolnišnici, a so njegovo željo po premestitvi zavrnili. Leta 1929 je pričel delati kot zdravnik splošne prakse v Zagorju, kjer je delal in živel do smrti leta 1949. V Zagorju je pripravil več kot dvesto predavanj iz zdravstvenega področja.
Najbolj znano literarno delo dr. Slavka Gruma je drama Dogodek v mestu Gogi, ki jo uvrščamo v vrh slovenskega ekspresionizma. V Beogradu je zanjo prejel drugo nagrado, Narodno gledališče v Ljubljani pa je leta 1929 zavrnilo uprizoritev. Pisal je kratko obdobje, mlajši od Dogodka v mestu Gogi sta deli Pierrot in Pierrette ter Trudni zastori. Črtice in novele je objavljal v različnih časopisih, zbrane pa so izšle šele leta 1957 v knjigi Goga, proza in drame. V svojih črticah in novelah je pisal predvsem o psihoanalizi ter pojavih v duševnosti, kot so tesnoba, zavrtost, strah, groza in blaznost, pa tudi mračna erotika in osamljenost. S temi pojavi se je srečeval kot zdravnik, ko je opravljal prakso v Bolnici za duševne bolezni na Studencu (1928), in tudi v osebnem življenju, ko je bil zasvojen z drogami. Največ del je nastalo do leta 1929, nato je njegovo pisanje začelo usihati. Njegov slog pisanja je bil ekspresionistični modernizem s sledovi naturalizma in dekadence.
Leta 1946 je skušal storiti samomor. Tri leta kasneje in dan po svojem 48. rojstnem dnevu (3. 8. 1949) je zaradi raka na jetrih umrl v izolirnici v Zagorju. Pokopan je v Šmihelu pri Novem mestu.
Po njem je poimenovana Osnovna šola dr. Slavka Gruma v Zagorju ob Savi, po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu in nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo. Tudi zagorske kulturne nagrade, ki jih podeljujejo ob 8. februarju, kulturnem prazniku, so poimenovali po Grumu.
Savus
Foto: arhiv Wikipedije
Viri in literatura
Osebnosti: Ljubljana 2008
Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija, Ljubljana 2011
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1989
Urška Kurež, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi; Celjsko zasavsko.si, 2019
Roman Rozina, Zasavski rokovnik, 2006