ponedeljek, 15 julija, 2024

Iz te kategorije

Na današnji dan: Janko Orožen

Zgodovinar Janko Orožen je napisal temeljni zgodovinski deli naših krajev Zgodovino Trbovelj, Hrastnika in Dola ter Zgodovino Zagorja. V njegovi zapuščini najdemo več kot 30 knjig, 170 razprav, člankov, poročil ter 12 učbenikov. Bil je učitelj na različnih šolah, njegovo življenje pa je predvsem povezano z zgodovino. Podrobno je raziskal tako zgodovino zasavskih krajev kot zgodovino celjske kotline. Pomembno je bilo tudi njegovo delo prevajalca.

Šolanje in prva svetovna

Janko Orožen se je rodil v Turju, tedanjemu Sv. Štefanu, 10. decembra 1891 na kmetiji s petimi otroki. Prvo znanje je nabiral v domači šoli, kjer mu je bil prvi učitelj Josip Topolovšek. Ta se je zelo zavzel zanj, celo sam ga je peljal v Maribor, kjer je Janko naredil sprejemni izpit na učiteljišču. Učiteljišče v Mariboru je končal leta 1911. Dve leti je bil učitelj, potem pa je v Pragi vpisal študij prava. Med prvo svetovno vojno je kot vojak prepotoval pol Evrope – od soške fronte do Galicije. Kot prostovoljec v češki legiji se je boril na solunski fronti.

Med vojnama in druga svetovna

Po vojni je Orožen leta 1922 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenščine, zgodovine in geografije. Tri leta (1921-1924) je poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, potem pa je postalo njegovo mesto Celje. Do okupacije je poučeval na celjski gimnaziji, vodil pa je tudi muzej v Celju. Med drugo svetovno vojno so ga najprej zaprli, potem pa izgnali v Srbijo, kjer je učil otroke slovenskih izgnancev.

Zgodovinar in pedagog

Svoje delo na celjski gimnaziji je opravljal od konca vojne do leta 1954, potem pa je bil do leta 1965 upravnik celjskega Zgodovinskega arhiva. Doživel je skoraj 100 let, do konca je delal doma, kjer je imel izjemno bogato knjižnico. Umrl je 30. septembra 1989 v Celju.

Orožen je med obema vojnama veliko pisal. Zanimive so njegove pedagoške razprave, napisal je učbenike zgodovine, geografije, ruščine in češčine za osnovne in srednje šole. Še pomembnejša pa so zgodovinska dela. Med leti 1927 in 1930 je izdal tri obsežne knjige Zgodovine Celja, kjer je popisal zgodovino celjske kotline. Znal je reči, da je precej lahko pisati kroniko, veliko težje pa zgodovino, ki se jo je Orožen lotil z vso resnostjo.

Zgodovina Zasavja

Zgodovino Trbovelj, Hrastnika in Dola je intenzivno raziskoval od leta 1947 do 1958, ko je izšla. Še vedno je to temeljni vir za poznavanje preteklosti krajev v hrastniški in trboveljski kotlini. Orožen je poleg dela v različnih arhivih (muzeji, občinski arhivi, župnijski uradi, šolski arhivi) precej dela opravil kar na terenu, saj je iskal material tudi med ljudmi. Napisal je tudi zgodovino Zagorja. Orožen je želel obdelati tudi zgodovino Revirjev od leta 1918 naprej, vendar tega dela ni dokončal. Bil je navezan na domače kraje, rad je prihajal med zasavske hribe.

Priznanja

Celje ima prav po njegovi zaslugi izjemno dobro obdelano zgodovino. Napisal je namreč tudi Kratko gospodarsko zgodovino Celja in okolice (1952, soavtor Justin Felicijan), obsežno monografijo Zgodovina Celja in okolice I-II (1971 – 1980) ter Zgodovino celjskega Sokola 1890 – 1940 (1940). Orožen je sodeloval tudi pri oblikovanju krajevnega leksikona Slovenije. Dobil je odlikovanje red belega orla za krepitev odnosov s Češkoslovaško. Bil je častni doktor Dunajske univerze in vodja slovenskega oddelka dunajske univerzitetne knjižnice. Janko Orožen je častni občan občine Hrastnik, pa tudi občine Celje.

Zasavje, predvsem Trbovlje in Hrastnik, je z Orožnovo zgodovino dobilo dokument časa, ki je neprecenljive vrednosti. Uporabljajo ga že generacije Zasavcev, ki jih zanima, kako so se razvijali ti kraji. V njej najdejo podroben popis preteklosti celo vsi, ki izhajajo iz kmetij tega področja. Ostalo pa bo zapisano tudi to, da je bil Orožen izjemen pedagog, ki so ga njegovi učenci celo tako cenili, da so mu dali vzdevek Atek.

MP

Foto: arhiv Wipikedia

Viri in literatura

Marko Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999

Janko Šlebinger: Orožen, Janko (1891–1989). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Wikipedia

Roman Rozina, Zasavski rokovnik, 2006

Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik, Celjskozasavski.si, 2017


 

Isti avtor