1. april: Seliškar se je rodil 1. aprila 1900 kot zadnji, sedmi otrok očetu Antonu in materi Mariji. Izobraževal se je za učitelja in leta 1921, kot enaindvajsetletnik, po letu poučevanja v Dramljah in letu na Prežinu nad Štorami, prišel poučevat v Trbovlje, na tedanjo šolo na Vodah. V Trbovljah je sodeloval pri delavskih socialističnih društvih, režiral in pisal.

Seliškar je v svojem delu Pesmi in spevi leta 1951 Trbovlje in svoje življenje v njih opisal z besedami: »V Trbovljah pa se je dosedanji moj življenjski nazor pričel majati in se je pod vtisi rudarskega štrajka leta 1921 povsem podrl. Rudar Milan, star zaveden socialdemokrat, izvrsten pevec in diletantski igralec, me je pregovoril, da sem pričel sodelovati v Delavskem domu. Vrgel sem se v delo in sem bil kmalu na črni listi oblasti. V Trbovljah sem se vpisal v socialdemokratsko stranko, toda že po nekaj mesecih sem izstopil, ker se nikakor nisem strinjal s politiko Antona Kristana in sploh sem bil z vso politiko takratnih delavskih voditeljev nezadovoljen. Tako sem se nekako sam po sebi izločil iz aktivnega političnega življenja, vendar sem sodeloval v delavskem gibanju s pisanjem in nastopi, s predavanji in izleti …«

Seliškar je bil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma. Leta 1923 je izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Trbovlje. Zbirka je bila, kot Seliškarja citira Roman Rozina v Zasavskem rokovniku (2006), posvečena »vsem sajastim bratom in sestram, ki umirajo na našem s krvjo omadeževanem planetu«. Po poročanju revije Ognjišče je Seliškar prav v Trbovljah spoznal svojo prvo ženo Rozalijo Pak, s katero sta imela dva otroka, Marjana in Zlatka. Njegovo najbolj znano literarno delo je mladinska pustolovska povest Bratovščina sinjega galeba.

Tone Seliškar je umrl je 10. avgusta 1969 v Ljubljani. Njegov spomin v Trbovljah še živi, saj je po njem poimenovana Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje. Kot je zapisano na spletni strani knjižnice, so to ime uradno sprejeli leta 1980 na deseti seji skupščine Kulturne skupnosti Trbovlje, s poimenovanjem pa se je strinjala tudi Seliškarjeva družina, ki je približno pol leta kasneje podala pisno soglasje k novemu imenu knjižnice.

Martina Drobne

Foto: arhiv Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje