Leta 1978 je 27. februarja umrl Bruno Brun, izjemen koncertni klarinetist, glasbeni pedagog, skladatelj, pisec učbenikov za klarinet in urednik glasbenih zbirk. Bil je tudi rektor Umetniške akademije v Beogradu. Še danes se po njem imenuje odličen Orkester klarinetov Bruno Brun KUD Lola v Beogradu.
Bruno Brun se je rodil v Hrastniku 14. avgusta 1910, ko je ozemlje sedanje Slovenije spadalo še pod Avstro-ogrsko.
Brun je končal študij klarineta leta 1945 na Glasbeni akademiji v Beogradu, kasneje (1952) se je izpopolnjeval v Parizu pri profesorju Delecluseu. Od leta 1938 do leta 1955 je bil solist Beograjske filharmonije in med 1938-1965 solist v orkestru Beograjske opere. Bil je pobudnik za ustanovitev pihalnega oddelka na beograjski glasbeni akademiji, kjer je od leta 1947 poučeval klarinet. 1946 je bil med ustanovnimi člani Združenja glasbenih umetnikov Srbije. Bruno Brun je bil prorektor (1962) in rektor (1965) Umetniške akademije v Beogradu.
Brun je veliko koncertiral kot solist in član komornih skupin. Kot solist in komorni glasbenik 
je nastopal na koncertih po vsej bivši Jugoslaviji in tujini (Nemčija, Egipt, Madžarska, Kitajska, Vietnam, Severna Koreja itd.). Ukvarjal se je s skladanjem, pisal je učbenike za klarinet, uredil je nekaj glasbenih zbirk. Radijsko je posnel vsa pomembna dela za klarinet; med krstnimi izvedbami so med drugim tudi skladbe Marijana Lipovška. Kot izvrsten pedagog je bil stalni član žirij na mednarodnih tekmovanjih. V slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS obsega njegova bibliografija 12 zapisov.
Za življenjsko delo je prejel sedmojulijsko nagrado (1969).
Brun je vzgojil vrsto odličnih klarinetistov, med njegovimi najbolj znanimi učenci je bil ravno tako v Hrastniku rojen klarinetist Ernest Ačkun.
Bruno Brun je umrl 27. februarja 1978 v Beogradu. Še danes se po njem imenuje Orkester klarinetov Bruno Brun v enem največjih beograjskih kulturnih društev KUD Lola Beograd. Koncertni nastop orkestra si lahko ogledate na tej povezavi. Na tej pa gostovanje v oddaji V nedeljo zvečer.
Savus
Foto: arhiv Celjskozasavski.si
Wikipedija
