Leta 1942 se je na današnji dan rodil Alojz Deželak, manager, ki je povezal slovensko živilsko industrijo in več kot dvajset let uspešno vodil takrat prvovrstno Kolinsko iz Ljubljane. Vse življenje je kljub življenju v Ljubljani ostal klen Trboveljčan.

Življenje in delo

Alojz Deželak se je rodil 6. marca 1942 v Trbovljah. Po šolanju se je najprej zaposlil pri trboveljskem Rudniku in deloval v Zavarovalnici Sava. Kasneje je postal pomočnik predsednika Republiškega komiteja za tržišče. S tem se je začela njegova kariera v živilski industriji in gospodarstvu ter službovanje v Ljubljani. Kot predsednik sozda Hrana pijača je postal ključna oseba slovenske živilske industrije in njen glavni povezovalec.

Sodoben manager

Leta 1982 je kot generalni direktor prevzel podjetje Kolinska v Ljubljani in ga uspešno vodil do leta 2005. Deželak je bil že v časih socializma sodoben manager, z odličnim vodenjem je poskrbel za dobro organiziranost Kolinske, uveljavljanje blagovnih znamk in prodor na tuje trge. Leta 1994 je prejel priznanje Gospodarske zbornice Slovenje, je tudi nosilec priznanja Manager leta (1996).

Nagrada GZS

Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so Deželaku podelili za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu. V obrazložitvi so zapisali: »Alojz Deželak je generalni direktor Kolinske od leta 1982. Pod njegovim  vodstvom se je širil proizvodni program prehrambne industrije in izboljšala organiziranost podjetja. Rast podjetja je bila prekinjena z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo velikega dela premoženja, surovinskih virov in tržišča gotovih izdelkov. Kakovost poslovanja in vodenja se je dokazala prav v teh, za podjetje kritičnih razmerah. Poslovanje podjetja se je s hitrim prilagajanjem novim razmeram v zadnjem letu znova pomembno izboljšalo. Narašča tudi fizični obseg proizvodnje. Usmeritve v tržno prodorno in kakovostno poslovanje ob ustreznih racionalizacijskih ukrepih v okviru podjetja je nedvomno zasluga generalnega direktorja Alojza Deželaka, ki je znal tudi v kriznih obdobjih motivirati sodelavce in vse zaposlene za kakovostnejše delo in poslovanje. Ob tem so se precej izboljšali kadrovska struktura zaposlenih, poslovni uspeh in finančni položaj podjetja. Podjetje pokriva zdaj poslovna sredstva z bistveno kakovostnejšimi viri kot pred tremi leti, obseg proizvodnje in produktivnosti spet narašča. Podjetje je perspektivno v svoji dejavnosti.«

O živilsko predelovalni panogi

»Konkurenca bo prišla in živilskopredelovalna industrija se ji bo morala prilagoditi. Če bodo vhodne surovine izredno drage, bo prilagajanje težje, toda slovenska živilskopredelovalna industrija ima produktivnost, stroje in tehnologijo. Drugače je z lastništvom. Kako zanimiva bo Slovenija za tuje partnerje? S tem vprašanjem je povezan izvozni delež,« je izjavil Deželak za Glas gospodarstva julija 2001. Takrat je še verjel, da imajo slovenska podjetja živilsko predelovalne industrije (pivovarni – Union in Laško, Droga, Kolinska, Rogaška) konkurenčne prednosti, predvsem v tehnologiji, organiziranosti in dobrem imenu. Kmalu so ta izjemna podjetja Deželakovi nasledniki prodali tujemu kapitalu.

Družbeno angažiran

Deželak je kot eden vodilni managerjev v takratni Sloveniji močno podpiral tudi različne družbene dejavnosti, še posebej športne. Med drugim se je vidno izpostavil z vodenjem ljubljanskega rokometnega kluba Slovan, ki je z imenom Kolinske veljal v tistih časih za enega najboljših v tedanji Jugoslaviji, uspešno pa je nastopal tudi na evropskih igriščih.

Klen Zasavc

Kljub življenju v Ljubljani ni nikoli pozabil na svoje Trbovlje in Zasavje. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik Društva Zasavcev, ki je povezovalo Zasavce, ki so živeli ali službovali izven meja Zasavja. Žal je društvo po njegovi smrti počasi ugasnilo. Vse funkcije je opravljal do smrti. Umrl je v Ljubljani 18. septembra 2005.

MP

Foto: Celjskozasavski.si

Viri in literatura

Rozina, Roman: Zasavski rokovnik. Zagorje ob Savi, RCR, 2006

Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Obrazi slovenskih pokrajin, 2016

Portreti dosežkov v gospodarskem razvoju Slovenije 1969 – 2016, GZS, 2016

Glas gospodarstva, 2001


 

Prejšnji članekDanes dogaja
Naslednji članekFerci, ovce in še kaj