Nespečnost je ena najpogostejših motenj spanja, saj se z njo srečuje več kot 30 % odraslih. Simptomi nespečnosti se kažejo z oteženim uspavanjem, pogostimi nočnimi ali zgodnjimi jutranjimi prebujanji.
Posledice nespanja
Posledice pomanjkanja spanja so utrujenost, razdražljivost, motnje koncentracije, pomanjkanje motivacije in energije. Nespečnost je povezana z znižano kakovostjo življenja, pomanjkanje spanca poveča tveganje za pojav duševnih motenj, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka itd. Klinične študije so pokazale, da je kakovostno spanje pomembno za dober imunski odgovor organizma, kar je v času pandemije COVID-19 še toliko bolj pomembno. Kakovostno spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo.
Spalne potrebe
Potrebe po spanju se tekom življenja spreminjajo, večina odraslih potrebuje med 7 in 9 ur spanca na noč. Poleg količine je pomembna tudi kakovost – uspavanje naj bi bilo kratko, prebujanj ponoči malo, zjutraj naj bi se zbudili spočiti, čez dan pa naj bi imeli dovolj energije za vsakodnevna opravila.
Tesnoba oteži spanec
Tesnoba, zaskrbljenost in strah, ki so naši pogosti spremljevalci v času pandemije COVID-19, lahko otežijo uspavanje in poslabšajo kvaliteto spanca ponoči. Akutna nespečnost je normalna reakcija na stresno situacijo v času pandemije, pomembno pa je, da se iz nje ne razvije kronična nespečnost, o kateri govorimo, ko se simptomi slabega spanja pojavljajo več kot trikrat na teden 3 mesece ali dlje. Da bi to preprečili, je dobro upoštevati navodila higiene spanja. Vzdrževati poskušamo čim bolj reden ritem spanja (zaspimo in se prebujamo ob istem času ne glede na dan v tednu), v posteljo hodimo sproščeni in pred spanjem ne iščemo negativnih informacij v medijih. V posteljo ne hodimo s telefonom, dve uri pred spanjem se izogibamo tudi ostalim virom močne svetlobe. Zasloni oddajajo modro svetlobo, ki zavre sproščanje melatonina – hormona, ki spodbuja spanje. Čez dan ne dremamo in ne ležimo v postelji, popoldne in zvečer ne uživamo alkohola in kofeinskih napitkov, močno začinjene hrane ter hrane z veliko maščob in sladkorja. Pomembna je redna telesna aktivnost (vsaj tri ure ali več pred spanjem), s katero znižujemo stres in spodbujamo boljše razpoloženje.
Pomoč pri nespečnosti
Pri nespečnosti si v prvi vrsti pomagamo z nefarmakološkimi ukrepi. Zdravljenje nespečnosti z zdravili omogoča le zmanjševanje simptomov, ne odpravlja pa glavnih mehanizmov, ki vodijo v kronično nespečnost in jo vzdržujejo, poleg tega lahko uporaba uspaval ob dolgoročni uporabi vodi v odvisnost.
Karmen Knap, mag. farm.
Foto: Zasavske lekarne
