ponedeljek, 10 februarja, 2025

Iz te kategorije

Metod Kurent: Ja, poklicala me je Marina Barovič

Metod Kurent je v decembru prevzel vodenje Splošne bolnišnice Trbovlje. Trboveljčan je pričel svojo poklicno kariero kot inženir v Termoelektrarni Trbovlje leta 1996, ko je končal Fakulteto za strojništvo. Od leta 2003 do 2010 je opravljal delo profesionalnega podžupana na občini Trbovlje. Potem je pričel kot podjetnik, odprl podjetje, nekaj časa je delal tudi v energetskem podjetju GGE v Ljubljani. Potem se je vrnil v Trbovlje in se zaposlil v svojem podjetju, poklicno kariero pa bo nadaljeval kot direktor Splošne bolnišnice Trbovlje.

Zakaj ste se odločili, da zapustite velike energetske družbe in se vrnete v Trbovlje?

Enostavno se mi ni dalo voziti vsak dan v Ljubljano, zato sem se odločil, da ostanem v Trbovljah, kjer živim z družino. Zato sem tukaj ustvaril podjetje, ki mi je strast in obenem osnovno preživetje. Ukvarjamo se z restavratorstvom športnih in klasičnih vozil. Restavriramo vozila višjega cenovnega ranga za znane kupce iz Švice, Avstrije, Italije, Nemčije, Nizozemske in seveda Slovenije. V Ekoen avtu na Neži restavriramo avtomobile znamk Ferrari, Lamborghini, Porsche, Jaguar, Lancia in druge. To so eksluzivni posli za večinoma tuje naročnike.

Delam v mednarodnem okolju, vem, kaj je management, kaj so pogajanja, kaj so dobavne in prodajne verige, logistika, marketing in spletni marketing. Že v elektrarni, na Občini in tudi v privatnem sektorju sem se naučil osnovnih menedžerskih veščin, ki jih znam vnašati v poslovanje večjih sistemov. Obenem sem se na Občini seznanil tudi z delom v javnem sektorju in se seznanil z zdravstvom tako na primarnem kot sekundarnem nivoju.

Zakaj torej bolnišnica?

Izziv. Definitivno. Vsako obdobje v karieri poslovnežev ima nek pečat. In ko vidiš, da si se nekje iztrošil ali si izčrpal svoje ideje, po duši pa si vseeno kreativen, želiš nekam drugam poskusiti nekaj drugega. Človek se med 5 – 8 leti izpoje. Jaz sem bil v Ekoen avtu pet let, z vozili pa se ukvarjam že več kot 30 let. Ko sem videl, da sem svoj maksimum dal, sem začel iskati nove izzive.

Izziv se je pojavil, ne bom rekel s provokacijo, ampak s telefonskim klicem. Oseba na drugi strani me je vprašala, če bi poskusil, da je tam marsikaj za postoriti. In dodala, če sem zvozil na zahtevnem trgu zasebno podjetje, sem sposoben tudi javno, kar sem že dokazal z delom na Občini Trbovlje. Beseda na besedo, sedel sem, prebral najprej internetno stran bolnišnice, prebral o težavah, pregledal nekaj člankov, pogledal po svojem telefonskem imeniku, koga še kaj poznam, opravil nekaj klicev, sestankov, pogovorov in sem se nekako videl v tem. Spisal sem prijavo, se pripravil na razgovor. Na razgovoru sem bil uspešen, po svetu zavoda je potrdila moje imenovanje še vlada. Potem pa se je pričelo zares. Pripravil sem teren v prejšnjem podjetju, da se poslovim kot aktivni zaposleni. Ostajam pa v lastniški in direktorski funkciji, ker je to po zakonodaji združljivo ter tudi v praksi izvedljivo. Seveda pa sem se prezaposlil in grem s kompletnim delovnim časom v nov izziv. Od ponedeljka sedim tu s polnim delovnim časom, obenem pa lahko mirno rečem, da bo delavnik drastično daljši kot osem ur na dan. Po naravi sem perfekcionist, ko se v eno stvar zapičim, jo izpeljem do konca in sem ji stoodstotno predan.

Je skrivnost, kdo je bil na drugi strani telefona?

Ni. Bila je nekdanja direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje, ki jo zelo spoštujem, Marina Barovič. Ona me pozna že zelo dolgo. Dejala je, da bolnišnica potrebuje nekoga, ki je tako predan, po drugi strani pa tako trmast, da bo vztrajal, ko bo najtežje. In mi predlagala, da se prijavim. Najprej sem bil šokiran, potem pa sem dobro premislil in se odločil.

Nekaj dni ste že v bolnišnici, ste že spoznali sodelavce?

Prvi dan sem s strokovno direktorico in vodjo zdravstvene nege naredil obhod vseh oddelkov, tako da sem se vsem uradno predstavil in na prvo oko ocenil, v kakšnih delovnih pogojih delajo. Obiskal sem vse vodilne oddelke, obenem nisem pozabil niti na podporne oddelke, kot so kuhinja, čiščenje oz. sterilizacija ter vzdrževanje. Edina vrata, ki jih nisem odprl, so vrata mrtvašnice. To bomo pa še malo počakali.

Kako gledate na  bolnišnico, kaj pomeni za širše Zasavje?

Bolnišnica ima zame več pomenov. Je največja zdravstvena ustanova v Zasavju. Je regijska bolnišnica. Naredil bom vse, da bolnišnica ostane regionalna bolnišnica, da bo prepoznavna tudi izven regije, če hočemo tudi izven Slovenije v Evropi, mogoče po kakšnih posebnih programih. Zakaj ne bi postala klinika, če imamo za to kadre in tehnične ter prostorske možnosti.

Kako gledate na bolnišnico?

Z več vidikov. Trenutno je bolnišnica največji zaposlovalec v občini Trbovlje. Kar pomeni, da ima za seboj velik socialni pomen.

Koliko je zaposlenih?

Okrog 360. Večji podjetji sta v Zasavju samo ETI Izlake in Steklarna Hrastnik. To je en vidik, drugi je, da je pomembna bolnišnična ustanova sekundarnega zdravstva z elementi primarnega. Umeščena je v center Trbovelj, vpliva na urbanizem mesta. Sosed je Zdravstveni dom Trbovlje. Prepričan sem, da bomo imeli dobre sosedske odnose. Z direktorjem sva se že sestala in vem, da bova dobro sodelovala in naredila vse za našo lokalno skupnost in naše paciente.

Kovid situacija je nekaj posebnega, kako se boste z njo spopadali kot direktor?

Že prvi dan sem se z njo seznanil na operativnem kolegiju. Tudi trboveljska bolnišnica je kovid bolnišnica, do vključno tega tedna imamo dva kovid oddelka. Potem bomo verjetno zadeve lahko začeli krčiti, če se bo pokazal trend upadanja na nivoju države. Ključni kadri dnevno sodelujejo z NIJZ in Ministrstvom za zdravje. Imamo uspešen kader, kvalitetne aparature in smo sposobni obvladovati tudi tako zahtevno zdravljenje. So pa ljudje izčrpani, naveličani, veliko preveč je nadur, veliko je neizkoriščenih ur, neizkoriščenega dopusta, ker so preprosto nekateri že praktično leto in pol več v službi kot doma. Veliko bom delal na odnosih, na stimulaciji zaposlenih.  Precej stvari se da urediti z lepo besedo, ki vedno lepo mesto najde. Zavedam pa se, da morajo biti zaposleni za svoje delo tudi primerno nagrajeni in se morajo tudi spočiti, da bodo kos zastavljenim nalogam.

Kaj ste si zadali kot glavne naloge vašega direktorstva?

Kot prvo zagotoviti stabilno poslovanje ob spoštovanju veljavne zakonodaje. Potem bolnišnico narediti fleksibilno, razvojno naravnano, tako na kratki, srednji in dolgi rok. Mora ostati osrednja zdravstvena ustanova v Zasavju. Mora obdržati status regionalne bolnišnice, želja je tudi širitev na kakšno specializirano klinično dejavnost, po kateri bomo priznani in kamor bodo hodili pacienti, ne samo iz regije, Slovenije, ampak tudi izven nje.

Končnim uporabnikom, pacientom, želimo glede na finančne, materialne in strokovne možnosti, ki jih imamo, nuditi najboljšo zdravstveno storitev v najkrajšem možnem času. Želimo biti pripravljeni na spremembe. Želim, da bomo tisti, ki tu delamo, lahko delo opravljali kakovostno, se radi vračali v službo, ostali spoštljivi eden do drugega in do pacientov. Rad bi, da še dvignemo nivo prijaznosti, transparentnosti in medsebojne kulture, da bodo ljudje v naši ustanovi našli občutek topline, zadovoljstva in zaupanja. In, če se le da, začeti krajšati čakalne dobe. Te bodo zaradi dolge pandemije verjetno še nekaj časa dolge, oziroma predolge, vendar trenutno že rešujemo, kar se rešiti da. V času kovida je trpela preventiva, izvajali so se večinoma samo nujni posegi. Položaj bomo sanirali postopoma, saj so zaostanki dolgi tudi leto in pol. Ocenjujem, da se bodo posledice kovida čutile še 4 do 6 let.

Vemo, da se je v bolnišnico v zadnji 15 letih izpeljalo nekaj velikih naložb. So že kakšni načrti, kam v prihodnje usmeriti naložbeni denar?

Najprej je treba ta denar zagotoviti. Ker sem tehnični tip, že po naravi nagnjen k vodenju investicij, imam seveda v glavi stvari, ki jih želim izvesti. Nekatere poteze sem že potegnil. Najprej bi rad,  da z občino kvalitetno izpeljemo občinski podrobni prostorski načrt za prostor na območju Zdravstvenega doma in Splošne bolnišnice Trbovlje. Z Zdravstvenim domom in pristojnim ministrstvom moramo urediti zemljiško knjižne zadeve na območju zdravstvenega doma in SBT. Zdravstvenemu domu bomo pomagali, da pride do željenega prizidka, kamor se bodo preselile pediatrične in šolske ambulante. Potem pa bomo lahko v izpraznjenih prostori prostorske možnosti izkoristiti za nove specialistične ambulante.

Želim si, da zgradimo parkirno hišo, saj pacienti in obiskovalci sedaj nimajo dovolj parkirnih mest, želijo pa parkirati blizu bolnišnice, kamor hodijo na preglede in obiske. Res pa je, da se bo treba navaditi, da je določene stvari treba plačati. V Ljubljani, ko pridemo v UKC, smo veseli, če lahko parkiramo blizu UKC, pa čeprav plačamo za parkiranje 3 evre na uro. Seveda še naprej ostaja želja po helioportu, če je tehnično in finančno to sploh mogoče. Poleg tega bo treba posodobiti še veliko stvari, še posebej na območju pediatrije, področju informacijske tehnologije ter posodobiti nekatere oddelke in jih opremiti z najboljšo možno tehnologijo, primerno za velikost in specifičnost našega mikro okolja. Vemo, da so stavbe energetsko sanirane, vendar je še prostor za posodobitve. Želim ustvariti kvalitetno delovno okolje za ljudi, ki živijo s to bolnico, in čim bolj ugodne bivalne razmere za tiste, ki v bolnico prihajajo po zdravje.

Marko Planinc

Foto: Marko Planinc


 

Isti avtor