V zagorski galeriji Medija so v petek, 30. aprila odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Megliča, ki je tesno povezan z Zasavjem.
Življenjepis
Akademski slikar Jože Meglič se je rodil leta 1931 v Lomu nad Tržičem. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1964 pri profesorju Maksimu Sedeju. Leta 1966 je pri istem profesorju končal tudi specialko za oljno slikarstvo. Naslednje leto se je preselil v Trbovlje, kjer je nekaj časa poučeval na osnovni šoli likovni pouk. Od septembra 1968 do upokojitve 2001 je služboval kot likovni pedagog na osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji, kjer je od leta 1972 tudi živel. Umrl je leta 2006. Bil je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Razstavljal je na 43 samostojnih in na več kot 70 skupinskih razstavah. Atelje je imel na gradu Bogenšperk. Stalni zbirki Megličevih del sta na gradu Bogenšperk in v knjižnici v Šmartnem pri Litiji.
Meglič kot slikar
»Izraziti misli in čustva, da jih bodo vsi razumeli,« je misel Jožeta Megliča, ki je mogoče celo nehote postala moto njegovega umetniškega delovanja.
Jože Meglič je bil pripadnik tako imenovane stare šole slikarstva, katere osnovna naloga je bila privzgojiti pri slikarju veliko mero rešpekta do poslanstva, ki mu je bilo zaupano. Svoj korekten odnos do tega Jože ni izkazoval samo z lastnim likovnim delovanjem ampak tudi z nesebičnim širjenjem likovne kulture med mladimi in odraslimi. Rad se je udeleževal tudi različnih likovnih kolonij, kjer je bil med kolegi zelo priljubljen, saj je s svojo dobro voljo in hudomušnostjo dvigoval moralo v skupini.
Slikarski izraz
Kar se njegovega slikarskega izraza tiče, ga lahko z eno besedo označimo za pestrega in sicer tako po motiviki, kakor tudi po tehniki in koloritu. Na začetku svoje ustvarjalne poti ga je pedagoško delo pripeljalo v Zasavje, kar je posledično vplivalo na njegovo motiviko-industrijska krajina. Močna čustva so ga kasneje vznemirila do te mere, da je v svoja dela začel vključevati erotično tematiko. Vsekakor pa se teku svojega delovanja ni nikoli izneveril krajini in tihožitju.
Pri ustvarjanju je bil študiozen in dovzeten za aktualne trende v likovni umetnosti, vendar samo do te mere, da je njegova subjektivna nota še vedno dajala odločilni akcent dokončanemu delu.
Mojster svojega poklica
»Da je bil mojster svojega poklica, priča dejstvo, da je slikal samozavestno, direktno, brez predhodne skice na platnu, sorazmerno hitro in če je le bilo mogoče, v naravi. Tako nastala dela so izražala notranje ravnovesje, veselje do življenja, neuničljiv optimizem, ki je bil samo občasno na preizkušnji, zaradi vsiljivega pesimizma delujočega nekje globoko v podzavesti,« je dejal na otvoritvi razstave njegov slikarski kolega Milan Razboršek.
Savus
Foto: Urša Razboršek
