V Hrastniku so se 15. aprila zbrali bivši maturanti ljubljanske Vojaške gimnazije Franc Rozman Stane in obeležili 49. obletnico zaključka šolanja. Obletnice se je udeležil tudi Jani Zore, ki je svoje vtise strnil v zapis, ki ga objavljamo v celoti.
»V jeseni 1972 je pričela šolanje druga generacija mladeničev, ki so takrat razmišljali, da bi se izšolali za vojaški poklic. Svoje srednješolsko znanje smo pričeli nabirati na Gimnazijah Moste in Poljane ter na Srednji tehnični šoli, nameščeni pa smo bili v vojaškem internatu. Po treh letih šolanja na obeh gimnazijah smo jeseni 1975 vstopili v četrto – zaključno leto šolanja na popolnoma novi Vojaški gimnaziji Franc Rozman Stane za Bežigradom. V zaključnem letniku nas je ostalo le za en razred in po enem letu smo s pomočjo izrednih profesorjev junija 1976 zaključili šolanje kot prva generacija, ki je maturirala na vojaški gimnaziji. Po zaključeni maturi nas je pot vodila na vojaške akademije in druge civilne šole ter kasneje v različne profesionalne vode v Jugoslovanski ljudski armadi ali v civilne strukture družbe. Zdaj pa smo že vsi upokojenci, ki se vsako leto zelo radi srečujemo v različnih krajih po Sloveniji in obujamo spomine iz časa, ko smo bili mladi in lepi.
Dopoldne smo se zbrali v Hrastniku, od koder prihajam organizator letošnjega srečanja Jani Zore. Od 21 bivših maturantom se nas je srečanja udeležilo 14. Sedem naših sošolcev se je opravičilo, ker se iz opravičljivih razlogov niso mogli udeležiti našega praznovanja. Skupno srečanje smo pričeli v muzeju ter ob pijači dobrodošlice in tradicionalni jetrnici najprej navdušeno pokramljali. Nato nas je vodička Špela Ulaga popeljala na ogled bogate muzejske zbirke hrastniške doline. Po skoraj enournem spremljanju njene zanimive razlage smo pristali na podstrešju muzeja, kjer domuje Marionetno gledališče Jurček. To je predstavljal vrhunec našega obiska muzeja. Špela Ulaga nas je s pomočjo Mateja Kaiserja popeljala v skrivnostni svet marionet. Z izrednim zanimanjem smo ju poslušali in opazovali njune zanimive demonstracije vodenja čudivitih lutk marionet. Na zaključku pa sta nam še zaigrala del lutkovne predstave Knapi in glažarji in nam predstavila del tradicionalnega življenja ljudi v hrastniški dolini.
Srečanje smo nadaljevali v restavraciji Zasavski gurman na Dolu pri Hrastniku. Kot vsako leto smo se s pietetno minuto molka spomnili šestih naših sošolcev, ki jih ni več med nami. Med odličnim kosilom smo okusili nekaj lokalnih kulinaričnih dobrot: krumpantoč, prežganka, grenadirmarš in funšterc. Zatem smo nadaljevali naše skupno druženje spominjajoč se različnih zanimivih dogodkov, anekdot in prigod iz časa našega srednješolskega življenja. Ob obujanju spominov smo skoraj pozabili na čas, ki se je močno prevesil v popoldan.
Na zaključku našega združenja smo nekaj besed namenili tudi našemu srečanju v naslednjem letu, ko bomo praznovali okroglo polstoletno obletnico mature. Ta visoki jubilej bomo praznovali v aprilu 2026 v Ljubljani, v mestu, kjer smo tudi zaključili naše srednješolsko šolanje.«
Savus
Foto: Jani Zore
