Matjaž Švagan je ob občinskem prazniku spregovoril za Savus o prijetnih pa tudi neprijetnih temah. O projektih, o zasavskem sodelovanju, Rogličevem kipu, tunelu proti Savinjski dolini in še čem.
Gospod Švagan, s čim ste v zadnjem letu, od lanskega do letošnjega občinskega praznika, najbolj zadovoljni kar se tiče Občine Zagorje?
Kljub obdobju koronavirusa smo so odločili za ognjemet investicij. Najbolj sem ponosen na obnovo upravne stavbe Svea, kjer bo dobila nove prostore glasbena in baletna šola, vključno z Regionalno razvojno agencijo, in na obnovo telovadnice na Okrogarjevi šoli ter obnovo vseh mestnih ulic v občini. Za njihovo ureditev smo namenili skoraj milijon evrov. Po 30 letih smo namreč želeli obnoviti tudi mestne ulice in pa okrog 10 kilometrov cest v obrobnih krajevnih skupnostih v naši občini. Urejamo tudi Ekonomsko – poslovno cono Selo, ki bo podjetništvu dala dodaten zagon. Seveda so še drugi pomembni projekti. Majhen, ampak pomemben projekt za starejšo populacijo, je projekt Sopotniki, s katerim smo v najtežjih časih ljudem pokazali, da se nismo predali pesimizmu. Prav prijetna je ureditev Pristana, ki je prav tako prinesla nekaj optimizma v našo dolino.
So kakšne stvari, za katere bi radi, da bi se obrnile drugače?
Ne. Sem bil pa pozitivno presenečen, ko smo na javnem razpisu dobili milijon evrov za obnovo glasbene šole v upravni stavbi Svea, česar pravzaprav nismo pričakovali, dobili smo tudi državna sredstva za obnovo telovadnice pri Okrogarjevi šoli, tega denarja je okoli 250.000 evrov. Prav tako smo dobili pol milijona za odrsko tehniko v Delavskem domu Zagorje, kjer bomo po več kot pol stoletja s pomočjo ministrstva obnovili odrsko tehniko. Prav te dni pa smo dobili tudi tudi sklep o skoraj 5 milijonskem sofinanciranju kolesarske steze. Gotovo je to eno najboljših let v vsej zgodovini mojega županovanja v Zagorju. Zelo pomembno pa je, da gredo stvari še naprej v bolj pozitivno smer, kot smo pričakovali.
Koliko let ste že župan?
Decembra bo že 27 let. Pa še dve zraven kot predsednik Skupščine Občine Zagorje.
Ste od tega že kaj utrujeni?
Ne, nasprotno. Moram reči, da sem na vrhuncu svoje energije, saj imam ideje in vizijo, tako da dobesedno pokam od energije.
Kaj pa je s sprejemom za Primoža Rogliča?
S Primožem sva se pogovarjala, tako da naj bi bil sprejem v Zagorju po njegovem nastopu na Vuelti (dirka po Španiji). Takrat bomo začeli tudi z izgradnjo skoraj 8 kilometrov dolge nove kolesarske steze od Zagorja do Orehovice, kjer naj bi Primož položil tudi temeljni kamen. Stezo smo že pred leti z njegovim soglasjem poimenovali kolesarska pot Primoža Rogliča. V tem tednu bomo izbrali izvajalca in do leta 2023 ta zahteven projekt, ki bo po projektantskem predračunu težak okoli 6,5 milijonov evrov, tudi izvedli. Ta dan, ko načrtujemo pravi kolesarski praznik, bo zaživel tudi projekt izposoje električnih koles Za naprej.
Ali Primož za sprejem ni našel časa?
Ne, nasprotno. Primož je profesionalen in srčen človek in obljubil je, da bo v Zagorje prišel.
Kje bo stal njegov kip?
Mislim, da je pobuda za kip v pravem trenutku in na pravem mestu. Lokacija še ni opredeljena. Kip bomo postavili le z njegovim soglasjem. Zaenkrat že zbiramo ideje, ki mu jih bom predstavil, potem pa bo sam povedal, kje naj bi kip stal. Ali bo to v Zagorju ali pa v Kisovcu. Če bo stvar s pozitivno energijo sprejeta, jo bomo izvedli do izgradnje kolesarske poti. Bo pa ta kip seveda lepši, kot je Ronaldov (smeh).
Vaša pobuda za kip je naletela tudi na precej negativnih odmevov, kajne?
Kdo pa danes pozna kakšno pobudo, ki bi bila pri vseh samo pozitivna? Danes smo še bolj negativno nastrojeni, kot smo bili v preteklosti. Dobre stvari se pozabijo, o slabih se veliko govori, ampak na koncu bo zgodovina pokazala, da so bile odločitve v Zagorju srčne, življenjske in dobronamerne. Jaz osebno ne rabim nobene promocije, ampak želim samo dobro Zagorski dolini in lokalni skupnosti, ki je slovenska in evropska blagovna znamka. S Primožem Rogličem, v preteklosti pa s pokojnim Janezom Drnovškom, je postala še svetovna blagovna znamka. Skratka, imamo osebe, ki si v naši občini zaslužijo svoje mesto.
Kam ljudi, ki pridejo v Zagorje, najraje peljete?
Pokažem jim celotno občino. Od parka dr. Janeza Drnovška do Evroparka. Skratka celotno Zagorsko dolino. Mislim, da je vsak kotiček, od Podkuma do Šentgotarda, lep. Kam jih peljem, je odvisno predvsem od tega, kaj kakšno osebo posebej zanima. Mislim, da smo občina, ki je v zadnjih 30 letih najbolj spremenila svojo podobo.
Kakšne pa so kolesarske proge na Cilenci? Ste jih že poskusili?
Ja, sem in sem se tudi zapeljal po njih. Sicer ne najbolj profesionalno, ampak v skladu s svojimi sposobnostmi. Bom pa na te proge še šel, saj v kolesarjenju po zasavskih hribovjih in dolinah uživam.
Električna kolesa so kar približala zasavske hribe, kajne?
Ja, glede na konfiguracijo terena je električno kolo vsaj za našo generacijo najbolj primerno in ti omogoča, da z enim polnjenjem opraviš veliko poti in si ogledaš Zasavje.
V zadnjem času sodelovanje med zasavskimi župani ni najbolj zgledno. Kako preseči nasprotja? Že dolgo ste v politiki. Verjetno obstaja kakšna rešitev …
V politiki je stvar v odpuščanju, ne more biti zamer do skrajnosti ali v nedogled. In do te točke se lahko pride “v minuti” in se stvari postavijo na novo in naredi pozitivna zgodba s strani vseh treh županov. Seveda pa to zavisi od ega vseh treh. Vsak od nas je vreden svojega denarja, vsak ima svojo pištolo pod mizo (nasmešek). Problem nastane, ko začne nekdo “solirati”. Res je, da takšne situacije, kot je danes, v vseh mojih mandatih še ni bilo. Ampak upam, da bodo stvari šle na bolje.
Kateri pa so projekti, ki nujno zahtevajo v zasavskem prostoru skupen nastop?
Sigurno je pomembno že to, da v Ljubljani čutijo zasavsko enotnost. Včasih slišim kakšen posmeh: »Najprej se zmenite vi trije, potem pa hodite v Ljubljano.« Nujno potrebno je zagotoviti vsa sredstva za zapiranje rudnika v Trbovljah in Hrastniku. Nujno je treba nadaljevati s projektom ceste Hrastnik – Zidani Most, pa tunela Trbovlje – Prebold, za katerega sem se vedno zavzemal. Tudi usklajevanje projektov za naslednjo finančno perspektivo je pomembno, da pridobimo čimveč evropskih sredstev v tri, oz. štiri zasavske občine, saj je sedaj zraven tudi Litija. Tu so še skupne institucije, ki jih je treba tako moralno kot finančno podpreti. Tudi kot podpredsednik Državnega sveta podpiram zasavske projekte. Delam v interesu vseh treh občin. Še en projekt je zanimiv. Na področju infrastrukture naj bi posodobili vse tri železniške postaje. Prva je zagorska, potem trboveljska in hrastniška. Intenzivno sodelujem v teh projektih, ki so tudi v programu Ministrstva za infrastrukturo.
Kako gledate na načrte novega lastnika Medijskih toplic?
Zelo pozitivno. Že to je pomembno, da smo dobili novega lastnika kompleksa Medijskih toplic. Kar je predstavil, je pravljica. Upam, da bo dobila svojo podobo v prihodnosti in bo ureditev Medijskih toplic uspešna zgodba v Zagorju in osrednjem delu Slovenije.
Kakšni so načrti v naslednjem obdobju? Kateri so temeljni projekti?
Najprej kolesarska steza, kasneje nas čaka tudi nadaljevanje projekta kolesarske poti proti Trojanam in gradnja tretjega odstavnega pasu proti Trojanam. Potem je tu obnova ceste skozi Kisovec, ki pomeni varnost za pešce, upočasnitev prometa, dva nova rondoja. Razpis bo izveden letos. Prav tako obnova mostu in izgradnja rondoja pri čistilni napravi, prenova železniške postaje. Gre za 14 milijonov evrov vredno naložbo, ki jo podpirata Ministrstvo za infrastrukturo in Slovenske železnice. Pričenja se tudi gradnja galerije na cesti Zagorje – Litija, naložba istega ministrstva. Še letos naj bi izvedli še razpis za obnovo in širitev mestne knjižice. Nadaljevali bomo z ureditvijo rekreacijskega centra v Evroparku, kjer se obeta kar nekaj novosti. VDC Zasavje bo dobil dodatne prostore po zaslugi vodstva VDC. Načrtujemo tudi gradnjo dveh stanovanjskih blokov v Kisovcu s 25 stanovanji in v Zagorju z osmimi stanovanji. Upam, da bo tudi Dom starejših občanov uspešen na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti. To bo pomenilo tudi boljši standard za bivanje v domu.
Močno si želim, da tudi Hrastnik dobi svoj dom. To ni v moji pristojnosti, ampak kot član Državnega sveta močno navijam za ta projekt, vsi ga podpiramo. Dom, ki ga ima sedaj Hrastnik, ni več spodoben za bivanje generacije, ki je dala svoje življenje za razvoj Hrastnika, Zasavja in Slovenije.
Veliko načrtov …
Res je. Kot vidite, pokam od idej in se veselim novih projektov.
Marko Planinc
Foto: Robi Verbajs in arhiv Savus