Kateri so glavni izzivi, s katerimi se kot predsednica soočate? Je to obnova doma Tončke Čeč?
Dvorana in sanacija zgornjega nadstropja doma Tončke Čeč je bolj izziv Kulturno prosvetnega društva. Sama se v glavnem ukvarjam s cestami. To je pri nas glavna naloga, skrbeti, da se ceste obnavljajo, vzdržujejo, da so prevozne. Klek je na plazovitem območju, sploh Čebine in Planina. Krajevna skupnost za sanacijo nima denarja, na Občini pa so plazovi popisani in so tudi v nekem načrtu obnove, ki čaka, da zanj pridobijo sredstva iz razpisov. Ne vem, kdaj lahko računamo na sanacijo.
Kako gledate na delo predsednice sveta KS Klek?
Glede na to, da imam kar naporno službo in dva šoloobvezna otroka, je delo kar naporno. Seveda nimam uradnih ur. Ko je slabo vreme, sneg, plaz, te krajani kadarkoli pokličejo. Včasih cel teden ne bo nič, potem se pa kar usuje.
Imate v zimskem času svoje izvajalce, ki plužijo in posipajo cestišče?
Za to skrbi Občina, ki ima pogodbo s Komunalo. So pa dogovori s podizvajalci, tako da nekateri »orači« lahko skrbijo za Čeče, Vrh in za Čebine. Ob tem bi povedala, kako me je eno nedeljo ob pol devetih dopoldne poklical krajan Čebin in povedal, da je pri njih cesta že čisto ledena in bi jo bilo treba posuti. Pri nas je bila megla in sem šla za vsak slučaj preverit stanje na teren. Cesta je bila mestoma res ledena, napovedane so bile nizke temperature, zato sem poklicala izvajalca, da je cesto posul. V ponedeljek zjutraj smo tako Klečani lahko mirno odšli z avtomobili v dolino. V službi pa mi je kolegica, ki živi v Hrastniku, rekla, da so imeli pri njih povsem zaledenelo cesto in so ljudje puščali avtomobile ob njej, ker se enostavno niso upali voziti … V takšnih trenutkih se zavem in tudi povem, da imam jaz na Kleku ljudi že tako navajene, da me pravočasno obvestijo o stanju na cestah, ki so potem zaradi pravočasnih ukrepov tudi vozne. So pa včasih kakšni zapleti, ker pridejo novi orači, ki ne poznajo terena. Te je treba potem malo usmeriti.
Imate še kakšne druge večje težave?
Seveda se moramo boriti, da najdemo prave izvajalce. To pa tudi zaradi tega, ker je en odsek ceste tako ozek, poteka med verando in škarpo, da izvajalci s svojimi vozili ne pridejo mimo. Na Sveti Planini so zato po pooblastilu občine za intervencije zadolženi člani PGD Klek, ki imajo manjša vozila. Te ozke nevozne poti so največji problem tam, kjer so ljudje sprva gradili počitniške hišice, potem pa so se v njih naselili, čeprav infrastrukturna ureditev ni bila temu namenjena. Vseeno se trudimo, da pomagamo vsem.
Kaj vam je na Kleku najbolj všeč?
Na Klek oziroma na Planino sem se priselila in tukaj mi je najbolj všeč narava. Pa seveda naša povezanost. Krajani se kdaj o čem tudi sporečemo, a znamo se tudi zmeniti in stvari narediti. Tri avtobusne postaje na Planini in Čebinah smo naredili z udarniškim delom, zdaj jo želimo postaviti tudi v Praprečah.
Kako pa sodelujete z Občino Trbovlje?
Letno imamo določena sredstva, ki so namenjena za redno vzdrževanje, za nekatere materialne in druge stroške, za večje posege pa sredstev ni. Včasih pri kakšni ponudbi in obsegu del res nimamo enakega mnenja, ker po njihovem popisu del težko kaj izvedeš, sicer pa nekih večjih težav nimamo. Na Občini imamo bolj strokovno podporo.
Tatjana Polanc Kolander
(pogovor je bil objavljen v februarski številki Zasavskega tednika)
