Spet je čas za poezijo. Nocoj objavljamo še eno pesem Jožeta Strmljana. Dobili smo pisma dveh zanimivih mož s severnega konca zagorske doline in njenega podaljška z Moravč: Valentina Kralja z Mlinš in Bogomila Brvarja iz Podgorice pri Pečah. Bogomil nam je v spremnem dopisu zapisal: »Jože Strmljan iz Gore pri Pečah je upokojeni električar, zdaj pa upravlja vzorno ekološko kmetijo. Mnogo hodi, tudi po zasavskih dolinah in hribih. Njegov izjemen talent je v tem, da zna svoje občutke, občudovanje narave, izpovedati v kiticah. Ko je nazadnje, seveda ne prvič, prehodil pot od Gore pri Pečah, čez Dolgo brdo, Žvarulje, Medijo do Kolovrata in nazaj, je spesnil pesmi, ki vam ju pošiljam.«
Prav veseli smo takšnih sporočil in danes objavljamo še njegovo drugo pesem. Veseli bomo še kakšne pošiljke …
Lepa Medija
Si lepa, dolina Medije,
sklesana iz strmih bregov,
po tebi lep potok se vije,
v njem slišim šumenje valov.
Res krasen si potok Medija,
v tebi je biserov sto,
ob tebi mi duša počije,
pri srcu pa mi je lepo.
Mali potoček Plavišnik,
veselo iz hribov hiti,
še preden v Medijo se zlije,
v pozdrav mi lepo zašumi.
Z druge strani te lepe doline,
prihaja potok Laščan,
se tisočletja od Žvarulj poslavlja,
pa pravi:« Še tu sem doma!«
Ne bom te pozabil Medija,
si biser slovenskih dolin,
v mislih te vedno bom nosil,
na tebe mi lep je spomin.
Jože Strmljan
Foto: arhiv Savus
