Konec preteklega leta smo občanke in občani Zasavja izvolili tudi nova vodstva krajevnih skupnosti. Na Savusu januarja in del februarja objavljamo sestavo vseh svetov KS v treh zasavskih občinah. Zraven pa bomo dodali še nekaj zanimivosti o posamezni KS, ki smo jih izbrskali in pred časom objavili v našem tiskanem časopisu. Danes je na vrsti KS Klek v trboveljski občini.
Krajevno skupnost Klek bo v mandatu 2022 do 2026 vodila predsednica Janja Škerbec, člani sveta KS pa so še Dušan Tekavec, Ervin Planinc, Katarina Učakar, Zdenka Izgoršek, Andrej Izlakar in Teodor Uranič.
Klek leži na 511 metrih nadmorske višine in velja za eno večjih naselij v občini Trbovlje. Prvič je bilo pisno omenjeno v urbarju v 13. stoletju kot Chlekch. S središča Kleka vodi cesta proti mestu Trbovlje, naprej pa se nadaljuje na Čebine, Sveto Planino in Vrhe. V kraju je 28,3 kilometra kategoriziranih cest. Od tega je 16,6 kilometra lokalnih, 11,7 kilometra pa javnih poti.
Krajevno skupnost Klek sestavljajo naselja Klek, Prapreče, Sveta Planina, Planinska vas in Čebine. Ljudsko izročilo pravi, da naj bi Klek dobil ime po gori, na kateri so se zbirale čarovnice, čeprav vam bodo domačini zatrdili, da pri njih ni nobene klekarice (čarovnice). Vsaj ne prave. Ko pa nastopi zadnji dan v oktobru, takrat se čarovnice našemijo in priletijo z vseh vetrov, na metlah ali peš, stare in mlade. Noč čarovnic namreč na Kleku zdaj že nekaj let proslavijo s šemami, peko palačink in ocvrtih mišk ter izrezovanjem buč. Kar se imena tiče, je domačinom ljubša povezava s klekom, zimzeleno grmovnico, ki jo poznamo po ploščatih poganjkih in majhnih olesenelih storžkih. Čeprav teh ne sadijo. Posadijo pa vsi Klečani, ko enkrat vstopijo v prvi razred osnove šole, svoje drevo. Sprva so sadili lipe, zadnja leta pa sadijo ciprese.
V KS Klek deluje več društev, v katerih sodeluje tretjina vseh krajanov. Tisti, ki so člani PGD Klek, so običajno tudi člani Kulturno prosvetnega društva Tončke Čeč ali krajevne borčevske organizacije. Ostali pa se udeležujejo vsaj prireditev, ki se na Kleku odvijajo skozi vse leto. Bogati so tudi meseci in celo tedni, saj se v tamkajšnjem domu Tončke Čeč krajani lahko vsak teden udeležujejo ustvarjalnih delavnic in aerobike.
V kraju so tudi pešpoti, namenjene planincem, turistom, izletnikom in rekreativcem. Na pobočju Tabora, katerega vrh sega v višino 697 metrov, se nahaja geomorfološki spomenik, poimenovan Skalni možje. Do vrha vodi več lepo urejenih poti.
V letih 1936 do 1943 je na Sveti planini zraven cerkve stal tudi prvi hotel v Zasavju imenovan hotel Ana, ki je tedaj pomenil veliko turistično pridobitev za Zasavje in Slovenijo. Kot piše Tine Lenarčič v knjigi Trbovlje – po dolgem in počez, sta ga zgradila tedaj znana trboveljska gostilničarja Ana in Gvido Počivalšek. Hotel z 19 sobami v treh etažah sta slavnostno otvorila 22. septembra 1935. Na otvoritvi je igrala Delavska godba Trbovlje, peli pa so pevci mešanega pevskega zbora Zvon in moškega pevskega zbora Zarja. Žal so hotel med vojno partizani požgali, da bi, kot piše Lenarčič, v njem preprečili nastanitev nemške vojske in policije. O požigu naj bi predhodno seznanili lastnika, da je lahko umaknil nekaj inventarja.
Jugozahodno pod Sveto Planino ležijo Čebine. Čebine so najbolj poznane po tem, da so tam v noči med 17. in 18. aprilom 1937 na Barličevi domačiji ustanovili Komunistično partijo Slovenije. Danes je v hiši spominska muzejska zbirka, za katero skrbi Zasavski muzej Trbovlje. 18. aprila praznuje KS Klek svoj krajevni praznik, Turistično društvo Trbovlje pa je pred leti obudilo pohod z baklami od Kleka na Čebine, ki se ga v noči s 17. na 18. april udeleži veliko Klečanov in tudi drugih Trboveljčanov oziroma Zasavcev.
MD in TPK
Foto: arhiv Savus
